Preden lahko namestite Linux morate biti prepričani, da je vaš stroj sposoben poganjati Linux in izbrati Linux, ki bi ga radi namestili. Spletna stran Linux Pre-installation checklist vam lahko pred začetkom namestitve pomaga organizirati namestitvene podatke.
Kakšen sistem je potreben za poganjanje Linuxa? To je dobro vprašanje; strojne zahteve za sistem se pravzaprav redno spreminjajo. Spis Linux Hardware-HOWTO, http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Hardware-HOWTO.html, vsebuje (bolj ali manj) popoln seznam v Linuxu podprte strojne opreme. Informativni letak o Linuxu, http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/INFO-SHEET-sl.html, vsebuje še en seznam.
Za različice na procesorjih Intel (ali klonih), je potrebna takšna strojna sestava:
Deloval bo katerikoli procesor 80386, 80486, Pentium ali Pentium II. Ne-Intelovi kloni procesorjev 80388 ali boljših naj bi v splošnem delovali. Ne potrebujete matematičnega koprocesorja, čeprav ga je dobro imeti.
V redu bo katerokoli vodilo ISA, EISA, VESA Local Bus ali PCI, procesor 80386, 80486, Pentium ali Pentium Pro. Arhitektura MCA (s strojev IBM PS/2) je podprta v novejših razvojnih jedrih (2.1.x), a morda še ni povsem dozorela.
V vašem stroju potrebujete vsaj 4 megabajte pomnilnika. Pravzaprav lahko Linux teče tudi z le 2 MB, a večina namestitev in programja potrebuje 4. Več pomnilnika kot imate, srečnejši boste. Priporočam 8 ali 16 MB, če nameravate uporabljati grafični sistem X-Windows.
Seveda boste potrebovali trdi disk in standardni pogonski krmilnik za AT. Vsi pogoni in krmilniki tipov MFM, RLL, in IDE morajo delovati. Podprtih je tudi veliko pogonov in adapterjev SCSI; več o tem zveste v spisu Linux SCSI-HOWTO. Če sestavljate nov sistem, na katerem boste poganjali Linux, se majhen dodaten strošek za SCSI dobro obrestuje v dodatni hitrosti in zanesljivosti, ki jo prinaša.
Potrebovali boste disketni pogon velikosti 3,5". Diskete velikosti 5,25" so sicer v Linuxu podprte, a jih uporablja tako malo ljudi, da ni nujno, da bodo diskovne slike šle na njih. (Okleščen Linux lahko res teče le z ene diskete, a to je uporabno le za namestitev in določene popravljalne opravke.)
Potrebujete tudi grafično kartico MDA, Hercules, CGA, EGA, VGA, ali Super VGA in monitor. Če vaša grafična kartica deluje v MS-DOS, bo v splošnem delovala tudi v Linuxu. A, če želite poganjati grafični sistem X Window, morate upoštevati dodatne omejitve o podprti grafični opremi. Več informacij o poganjanju in zahtevah X zveste v spisu Linux XFree86-HOWTO.
Uporabljati boste želeli tudi pogon CD-ROM. Če je tipa ATAPI, SCSI, ali pravi IDE, ne bi smeli imeti problemov z njim (toda pazite se poceni pogonov, ki oglašujejo vmesnike ,,IDE``, ki niso pravi IDE). Če vaš CD-ROM vsebuje poseben vmesnik, je možno, da ga namestitveno jedro, ki ga boste zagnali z diskete, ne bo prepoznalo -- in nedostopen CD-ROM pomeni konec namestitve. Tudi CD-ROM-i, ki jih priključite na vzporedna vrata sploh ne bodo delovali. Če ste v dvomih, preberite spis Linux CD-ROM HOWTO, http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/CDROM-HOWTO.html za seznam in podrobnosti podprte strojne opreme.
Problem lahko povzročajo tudi kartice brez nastavitvenih jezdecev, tako imenovane ,,Plug'n'Play``. Podporo za njih aktivno razvijajo, a še ni na voljo v jedru 2.0.25. K sreči lahko to predstavlja težave le za zvočne ali mrežne kartice.
Če imate računalnik s procesorjem Motorola 68K (se pravi stroje kot Amiga, Atari, ali VMEbus), glejte pogosto zastavljena vprašanja (PZV) o projektu Linux/m68k na http://www.clark.net/pub/lawrencc/linux/faq/faq.html za informacije o minimalnih zahtevah in stanju prenosa. PZV pravijo, da je Linux na m68k zdaj stabilen in uporaben kot različice na Intelovih procesorjih.
Za Linux potrebujete prostor na vašem trdem disku. Količina potrebnega prostora je odvisna od tega koliko programja nameravate namestiti. Večina namestitev potrebuje nekje med 200 in 500 MB. To vključuje prostor za programje, izmenjalni prostor (ki se uporablja kot navidezni RAM vašega stroja), prostor za uporabnike, in tako naprej.
Možno je, da lahko poganjate minimalni sistem z Linuxom v manj kot 80 MB (to je bilo kar pogosto, ko so bile še distribucije Linuxa manjše), možno pa je tudi, da porabite precej več kot 500 MB za vso vašo programsko opremo za Linux. Količina je zelo odvisna od nameščene količine programja in prostora, ki ga potrebujete. Več o tem kasneje.
Linux lahko sobiva z drugimi operacijskimi sistemi na vašem trdem disku, kot so MS-DOS, Microsoft Windows, ali OS/2. (Pravzaprav lahko celo dostopate do datotek sistema MS-DOS in poganjate nekatere programe za MS-DOS kar v Linuxu.) Z drugimi besedami, ko razdelite vaš pogon za Linux, bosta MS-DOS ali OS/2 živela na svojih particijah, Linux pa na svoji. O podrobnostih takšnih večzagonskih sistemov bomo pisali kasneje.
Seveda pa vam ni treba poganjati MS-DOS, OS/2 ali katerikoli drug operacijski sistem, da bi uporabljali Linux. Linux je povsem drugačen, samostojen operacijski sistem (OS) in ni odvisen od drugih OS pri namestitvi ali uporabi.
Skratka, najmanjša namestitev Linuxa ni veliko večja kot je potrebna za MS-DOS ali Windows 3.1 (in je precej manjša kot minimalna za Windows 95!). Če imate 386 ali 486 z vsaj 4 MB RAM, boste Linux uporabljali z veseljem. Linux ne potrebuje velikih količin diskovnega prostora, pomnilnika, ali procesorske hitrosti. Matt Welsh, prvi pisec tega HOWTO-ja, je včasih uporabljal Linux na 386/16 MHz (najpočasnejši stroj, ki ga sploh lahko dobite) s 4 MB RAM in je bil z njim povsem zadovoljen. Več kot hočete narediti, več pomnilnika (in hitrejši procesor) boste potrebovali. V naših izkušnjah s 486 in 16 MB RAM Linux prekaša veliko modelov dragih delovnih postaj.
Predno namestite Linux, se morate odločiti za eno od dostopnih ,,distribucij`` Linuxa. Tako je, ni le ene same, standardne izdaje programja za Linux -- veliko takšnih izdaj je. Vsaka izdaja ima svojo lastno dokumentacijo in namestitvena navodila.
Distribucije Linuxa so na voljo po anonimnem FTP-ju in po poštnem naročilu na disketah, traku, ali CD-ROM-u. Opise glavnih distribucij Linuxa, dostopnih po FTP in pošti, najdete v spisu Linux Distribution HOWTO, http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/Distribution-HOWTO.html.
V megleni in davni preteklosti, ko je bil ta HOWTO prvič napisan (1992--93), je večina ljudi dobila Linux z mukotrpnimi dolgimi prenašanji prek Interneta ali BBS-ov na njihove dosovske stroje, in upoštevanjem obsežnega postopka, s katerim so presneli dobljene datoteke na več disket. Eno od disket so potem zagnali in z njo namestili preostalih ducat. Z nekaj sreče (in brez poškodb medija) ste lahko po nekaj urah končali namestitev z delujočim Linuxom. Ali pa tudi ne.
Čeprav je ta pot še vedno mogoča (in lahko vzamete eno od številnih distribucij z http://metalab.unc.edu/pub/Linux/distributions/), obstajajo danes veliko manj naporne poti. Najlažje je kupiti eno od visoko kvalitetnih komercialnih distribucij Linuxa na CD-ROM-u, kot npr. Red Hat, Debian, Linux Pro, Slackware, ali WGS. V vaši lokalni knjigarni ali računalniški trgovini so na voljo tipično za manj kot 10.000 tolarjev in vam bodo prihranile veliko ur nevolje.
Kupite lahko tudi antologijske CD-ROM-e, kot je InfoMagicov Linux Developer's Resource set. Ti tipično vključujejo več distribucij Linuxa in sodobni prepis večjih arhivov Linuxa, kot sta sunsite in tsx-11.
V ostanku tega HOWTO-ja se bomo osredotočili na korake, potrebne za namestitev z antologijskega CD-ROM-a, ali enega od cenejših komercialnih Linuxov, ki ne vključuje natisnjenega priročnika za namestitev. Če vaš Linux vključuje tudi papirnati priročnik, vam lahko deli tega HOWTO-ja sicer služijo za uporabno ozadje, a morate vseeno upoštevati podrobna namestitvena navodila.