Ekvivalent okolju Windows je na Linuxu okensko okolje X Window System,
ali na kratko X11. Za razliko od Macintosha ali Windows prvo izhodišče
pri zasnovi X11 ni bila enostavnost uporabe ali lep izgled, ampak le
nudenje grafičnih možnosti za delovne postaje s sistemom Unix. Glavne
razlike med Windows in X11 so naslednje:
- Windows izgledajo bolj ali manj podobno širom sveta, X11 pa ne:
je neprimerno bolj ukrojljiv. Izgled okolja X11 določa ključni
element, imenovan ,,upravljalnik oken`` (angl. window manager). In
izbirate lahko med široko paleto slednjih:
fvwm
-- osnoven, a
prijeten in učinkovit pri delu s pomnilnikom; fvwm2-95
, s katerim
vaš Linux izgleda kot Windows 95; Afterstep
, ki mu da izgled
okolja NEXTstep, in tako naprej. Upravljalnika oken navadno poženemo v
datoteki ~/.xinitrc.
- Upravljalnika oken lahko nastavimo tako, da se okna obnašajo tako
kot v okolju Windows: z miško kliknemo na okno in ga tako prikličemo
na površje. Druga možnost pa je, da priplava na površje avtomatično,
ko z miško zapeljemo kazalček na okno. Tudi postavljanje novih oken na
zaslon gre lahko avtomatično ali pa interaktivno. Slednjega imate, če
se ob zagonu programa namesto programa na zaslonu pojavi nekakšen
okvir. Z miško pripeljite okvir na željeno mesto in pritisnite levi
gumb.
- Večino obnašanja upravljalnika oken lahko ukrojite po svoje s
spremembo te ali one nastavitvene datoteke. Preberite navodila za
upravljalnika oken, ki ga uporabljate; datoteka se lahko imenuje
.fvwmrc, .fvwm2rc95, .steprc in
tako dalje. Vzorčno nastavitveno datoteko navadno najdete v
/etc/X11/upravljalnik_oken/system.upravljalnik_oken.
- Programi za X11 so pisani tako, da uporabljajo posebne knjižnice
grafičnih elementov (angl. ,,widget set``). Ker je slednjih več, tudi
programi med seboj izgledajo različno. Najosnovnejši nabor grafičnih
elementov je Athena, uporabljajo ga
xdvi
, xman
ali
xcalc
. Drugi uporabljajo Motif (npr. netscape
), Tcl/Tk,
XForms, Qt, Gtk ali kaj četrtega. Nekatere, ne pa vse od teh knjižnic
ponujajo približno enak izgled in občutek kot Windows.
- Za občutek maloprej povedano žal ne velja vedno. Na primer, če z
miško pobarvate vrstico besedila in pritisnete <BACKSPACE>,
verjetno pričakujete, da bo vrstica izginila, kajne? Res bo, če
program uporablja knjižnice Motif, Qt, Gtk ali Tcl/Tk, ne pa tudi, če
uporablja Atheno.
- Delovanje drsnikov in spreminjanje velikosti oken je tudi
odvisno od uporabljenega upravljalnika oken ter knjižnice grafičnih
elementov. Namig: če se drsnik ne obnaša tako, kot bi pričakovali,
uporabite namesto levega srednji gumb na miški (ali levega in desnega
hkrati, če imate miško s samo dvema gumboma).
- Programi nimajo nujno privzete ikone; lahko pa jih imajo
mnogo. V večini upravljalnikov oken se pokaže menu, če kliknete na ozadje
(,,korensko okno``, angl. root window). Odveč je govoriti, da se da
tudi menu ukrojiti po svoje. Izgled korenskega okna lahko spremenite z
ukazoma
xsetroot
ali xloadimage
.
- V odložišče (angl. clipboard) lahko odlagamo le besedilo, in še
to se obnaša neobičajno. Tisti hip, ko ste pobarvali besedilo, je to
tudi že v odložišču; premaknite se kamorkoli želite in pritisnite
srednji gumb na miški, pa ga boste prenesli na nov kraj. Obstaja tudi
program
xclipboard
, ki vas oskrbi z več predalčki za odlaganje.
- ,,Povleci in spusti`` deluje samo v tistih programih za X11, ki
to podpirajo.
Na disku bi prihranili nekaj prostora, če bi uporabljali programe, ki
si delijo isto knjižnico grafičnih elementov. V praksi je to zaenkrat
težko izvedljivo.
Projekta K Desktop Environment (KDE) in Gnome sta si zastavila, da
napravita X11 v obnašanju enako koherentne kot Windows. Oba sta
zaenkrat še v testni fazi, kar je videti, pa obljublja veliko. Prvega
najdete na
http://www.kde.org/
, drugega na
http://www.gnome.org/
.