Mnogo upoštevanja vrednih vidikov ob pisanju programja, načrtovanega, da bo prijazno do različnosti dostopov, je enakih vidikom tudi siceršnjega dobrega načrtovanja programov.
Če je vaše programje uporabno le skozi grafični vmesnik, ga bo zelo težko predelati tako, da ga bo lahko uporabljal nekdo, ki ne vidi. Če je uporabno le skozi vrstično usmerjen vmesnik, bo imel težave nekdo, ki ne more tipkati.
Priskrbite tipkarske bližnjice, kot tudi uporabo običajnega kazalca v X (navadno je to miška). Skoraj gotovo se lahko zanesete na to, da je uporabnik sposoben generirati pritiske tipke za vašo aplikacijo.
Če je enostavno spreminjati pisave, jih bodo ljudje lahko spremenili v takšne, ki jih lahko berejo. Če se lahko spreminja barvna shema, bodo barvno slepi program lažje uporabljali.
Če imate številne preizkuševalce vašega programja, katerih vsak ima različne probleme z dostopom, bodo lažje opozorili na določene probleme. Očitno, to ne bo najbolj praktično za vsakogar, a vedno lahko prosite za odziv uporabnikov.
Kjer je le mogoče, jasno razločite, kateri deli vašega programa delajo kaj. Formatirajte sporočila o napakah na poseben način, da bodo prepoznavna. Pod X se prepričajte, da bo imel vsak del vašega okna svoje ime, tako, da ga bo lahko prepoznalo katerokoli programje za branje zaslona.
Nekatero programje za Linux (čeprav nobeden od ključnih programov) ima licenco kot ,,ni za komercialno uporabo``. To je lahko precej slabo za osebo, ki začenja uporabljati programje za osebno delo in z njim lahko morda dela delo, ki ga sicer ne bi mogla. To je lahko nekaj, kar jih osvobodi od finančne in druge odvisnosti od drugih ljudi. Tudi, če je avtor programa pripravljen narediti izjemo, to napravi uporabnika ranljivega za spremembo komercialnih pogojev (nekatera podjetja kupujejo pravice) in odklonitve od ljudi, za katere dela (veliko podjetij je preveč paranoičnih zaradi licenc). Veliko boljše se je izogibati takšnim licencam, kjer je to mogoče. Zaščita pred komercialno zlorabo programja se lahko doseže skozi bolj določene licence, kot sta GNU Public License ali Artistic License (umetniška licenca), kjer je to potrebno.