Slovenian HOWTO
  Primož Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
  v2.15, 12 July 1999

  Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux.  (Note to English
  readers: this document addresses Linux localization issues specific to
  Slovenian users.)
  ______________________________________________________________________

  Table of Contents
























































  1. Uvod

     1.1 Kaj je Linux?
     1.2 Dogovor o zapisu

  2. Za nestrpne

     2.1 Naši znaki na konzoli
     2.2 Naši znaki v okolju X Window System

  3. Prikaz naših znakov na zaslonu

     3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
     3.2 Konzola
        3.2.1 Starejše izdaje
     3.3 X Window System
     3.4 PostScript pod X11
     3.5 TrueType pod X11
        3.5.1 Freetype in xfsft
        3.5.2 Xfstt

  4. Tipkovnica

     4.1 Konzola
     4.2 X Windows System
        4.2.1 Xks

  5. Slovenski locale

     5.1 Programiranje z GNU gettext
     5.2 Poslovenjenje katalogov sporočil

  6. Poslovenjenje različnih programov

     6.1 Ukazne lupine
        6.1.1 bash
        6.1.2 tcsh
     6.2 Terminalski emulatorji
        6.2.1 xterm
        6.2.2 rxvt
     6.3 Pisarniški paketi
        6.3.1 WordPerfect
        6.3.2 Star Office
        6.3.3 Applixware
     6.4 Urejevalniki
        6.4.1 GNU emacs
           6.4.1.1 GNU emacs 20
           6.4.1.2 Starejše izdaje programa GNU emacs
        6.4.2 crisp
        6.4.3 vi
     6.5 Elektronska pošta
        6.5.1 Pine
        6.5.2 elm
        6.5.3 Netscape Mail
     6.6 Svetovni splet
        6.6.1 Lynx
        6.6.2 Netscape Navigator
        6.6.3 Amaya
        6.6.4 Spletni strežniki
           6.6.4.1 Načela
           6.6.4.2 Praktični oziri
           6.6.4.3 Podrobnosti izvedbe
           6.6.4.4 Določitev nove pripone za statične spise
           6.6.4.5 Dinamično prekodiranje
           6.6.4.6 Metainformacija za spletni strežnik W3C
           6.6.4.7 Datoteke ASIS za strežnik Apache
           6.6.4.8 Značka <META> z označbo HTTP-EQUIV
     6.7 Delo na oddaljenem računalniku
        6.7.1 Telnet
        6.7.2 rlogin
     6.8 TeX in LaTeX
        6.8.1 LaTeX 2.09
        6.8.2 Slovenska pravila za deljenje besed
        6.8.3 LyX
        6.8.4 Pregled besedila na zaslonu
        6.8.5 Stvarna kazala
     6.9 groff
     6.10 Perl
     6.11 Črkovanje: ispell
     6.12 Pretvarjanje med različnimi kodiranji
     6.13 Drugi programi
        6.13.1 Pregledovalnik less
        6.13.2 Koledar gcal

  7. Tiskanje

     7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
     7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z našimi znaki
     7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z našimi znaki II
     7.4 Tiskalniki PostScript
        7.4.1 ogonkify
        7.4.2 GNU enscript
        7.4.3 a2ps

  8. Linux v Sloveniji

     8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
     8.2 Strežniki FTP
     8.3 Usenet
     8.4 Zastopniki za Linux

  9. O tem spisu

     9.1 Opombe k drugi izdaji
     9.2 Zahvala
     9.3 Vprašanja
        9.3.1 Se pravi Slovenian ali Slovene?
        9.3.2 Naši znaki v tem spisu
     9.4 Uporaba in razširjanje
     9.5 Note to English readers


  ______________________________________________________________________

  1.  Uvod

  1.1.  Kaj je Linux?

  Linux je izvedba večopravilnega, večuporabniškega operacijskega
  sistema Unix za osebne računalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
  Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
  Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
  in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoči in sodelovanju
  številnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
  Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
  System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
  komercialnim različicam sistema Unix.

  Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo.  Najnovejše
  različice programja za Linux je moč najti na:


  <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/>
  <ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/>


  Obe mesti sta navadno težko dostopni in zelo zasedeni, zato uporabimo
  eno od številnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh; pametno
  je, da začnemo na katerem od domačih zrcal; našteta so v poglavju
  ``Linux v Sloveniji''.


  1.2.  Dogovor o zapisu

  V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne
  širine, npr.

       echo "Pozdravljeni"


  Psevdoimena v zgledih so izpisana s ležečo različico iste pisave, npr.

       ls datoteka


  Tu se od bralca ali bralke pričakuje, da bo psevdoime datoteka nado­
  mestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.

  Z znakom ~ se po ustaljenem običaju na sistemih Unix označuje osnovno
  področje uporabnika (za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno
  /home/uporabnik).  Nanj kaže tudi sistemska spremenljivka $HOME.

  Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
  uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in njenih
  izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash).  Bralec ali bralka, ki
  uporablja ukazno lupino C (csh ali tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti
  primere

       SPREMENLJIVKA=vrednost; export SPREMENLJIVKA


  (ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost, kar dopušča bash) v analogne

       setenv SPREMENLJIVKA vrednost



  2.  Za nestrpne

  To poglavje ponuja nekakšna ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
  za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
  bodisi v grafičnem načinu, takoj začeli tipkati z našimi znaki, k
  branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru.  Omenim
  naj edino še to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
  Window System povsem neodvisna.


  2.1.  Naši znaki na konzoli

  Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
  po starosti daleč presegajočih povprečnega uporabnika Linuxa, včasih
  pravi tudi konzola) prilagodimo za delo z našimi znaki:

  1. Omogočiti moramo prikaz naših znakov v znakovnem načinu. Opisano v
     razdelku ``Konzola'' poglavja ``Prikaz naših znakov na zaslonu''.

  2. Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku
     ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica''.
  3. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
     osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
     ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', če uporabljate to ukazno
     lupino).


  2.2.  Naši znaki v okolju X Window System

  Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
  malenkost daljša.

  1. Namestiti moramo naše znake in pripraviti grafično okolje X Window
     System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v razdelku ``X
     Window System'' poglavja ``Prikaz naših znakov na zaslonu''.

  2. Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku ``X
     Window System'' poglavja ``Tipkovnica''.

  3. Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval naše znake.
     Opisano v razdelku ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.

  4. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
     osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
     ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', če uporabljate to ukazno
     lupino).


  3.  Prikaz naših znakov na zaslonu

  3.1.  Nabor znakov ``ISO Latin 2''

  ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je član družine osembitnih naborov znakov
  ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
  ter arabska, hebrejska in grška pisava; v pripravi sta tudi armenska
  in gruzinska). Družino je zasnovalo evropsko združenje proizvajalcev
  računalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot
  mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
  sedežem v Ženevi.

  Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanščini,
  angleščini, bošnjaščini, češčini, finščini, hrvaščini, irščini,
  lužiški srbščini, madžarščini, nemščini, poljščini, romunščini,
  slovaščini, slovenščini, ter srbščini v latiničnem prečrkovanju.

  Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
  in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
  srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
  nezdružljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.


  3.2.  Konzola

  Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd Andriesa
  Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska. Paket je del vseh
  distribucij Linuxa in se avtomatično naloži ob namestitvi sistema.
  Pisave in pretvorne tabele so zložene v imeniku /usr/lib/kbd.
  (Avanturisti se lahko namesto s paketom kbd igrajo s prototipnimi
  Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona. Izdaji LCT 0.2.0 ter kbd
  0.99 naj bi bili usklajeni.)

  Ko imamo paket enkrat nameščen, izberemo drugo pisavo na zaslonu z
  ukazom consolechars. Spodnji zgled izbere pisavo z naborom znakov po
  standardu ISO Latin 2 v velikosti šestnajst pik:



  consolechars --font=lat2u-16 --sfm=lat2u.sfm --acm=iso02.acm




  Zaradi združljivosti s prejšnjimi izdajami paketa kbd še vedno deluje
  tudi ukaz setfont:


       setfont lat2u-16




  Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej console(4)) na
  konzoli. Če nam to ni všeč, ampak bi radi imeli v vsakem virtualnem
  terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom vtfontd Iana
  Zimmermana. Ta vsakič, ko zapustimo virtualni terminal, shrani izbrano
  konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko se vrnemo vanj.

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz>


  Z izbiro pisave smo opravili šele nekako tretjino vsega dela,
  potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
  Izvesti moramo vsaj še preslikavo tipkovnice ter omogočiti vnos
  osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
  potrebno prebere v razdelku ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica'' ter v
  o razdelku ukazni lupini ``bash'' v poglavju o ukaznih lupinah.


  3.2.1.  Starejše izdaje

  Starejše izdaje jedra (2.0 in starejše) so imele podporo za Unicode
  izvedeno drugače, in v njih bomo tako ukaz consolechars(8) kot tudi
  pisavo lat2u-16 zaman iskali. Namesto nje uporabimo ukaz setfont in
  pisavo lat2-16:


       setfont lat2-16




  Za nas zanimive pisave so še iso02.f08, iso02.f14 in iso02.f16, ter
  lat2-08.psf, lat2-10.psf, lat2-12.psf, lat2-14.psf in lat2-16.psf
  (pripono .psf lahko pri ukazu setfont izpuščamo).

  Opomba: v starejših distribucijah Slackware se je prevedeni paket
  imenoval keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
  pkgtool ali installpkg.


  3.3.  X Window System

  Kratka navodila za namestitev pisav z našimi znaki za uporabo z X
  Window System in strežnikom XFree86.


  1. Pisave snamemo z najbližjega strežnika FTP:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/>


  Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolnejši nabor pisav, kodi­
  ranih po ISO 8859-2, večino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts-
  iso2-0.84.tar.gz. Po običajnem postopku (tar -xzf ...) jih dekomprimi­
  ramo in razpakiramo.

  2. Pisavam z našimi znaki določimo mesto v drevesni strukturi
     imenikov. Običajno je to podimenik v imeniku
     /usr/X11R6/lib/X11/fonts/ (včasih tudi /usr/lib/X11/fonts/,
     /usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts ali celo /usr/X386/lib/X11/fonts/ kar
     pa naj nas ne moti). Možen primer:


       /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
       /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
       /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/




  Če imenikov s tem imenom še ni, jih ustvarimo.

  3. Strežnik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
     distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz
     formata BDF (Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
     Compiled Format). Starejše izdaje X Window System so namesto
     slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa se
     danes ne uporablja več.

     ___________________________________________________________________
     for FILE in *.bdf
     do
       bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
     done
     ___________________________________________________________________


  (da, ukazi v bash lahko segajo tudi prek večih vrstic). Pisav v obliki
  BDF zdaj ne potrebujemo več in jih lahko pobrišemo.

  4. Strežnik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami, kar lahko
     izkoristimo in prihranimo še nekaj prostora na disku.


       gzip *.pcf




  Starejše izdaje strežnika X podpirajo le stiskanje s compress.

  5. V vsakem imeniku s pisavami pričakuje strežnik datoteko fonts.dir,
     ki podaja preslikavo med opisi pisav (X Logical Font Description,
     XLFD) in imeni datotek.  Ustvarimo jo z ukazom


       mkfontdir




  Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.

  6. Končno lahko strežnik obvestimo o tem, da smo namestili nove
     pisave, kar storimo z ukazom xset:




  xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
  xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
  xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
  xset fp rehash




  Če je šlo vse gladko, mora ukaz xlsfonts -fn "*-iso8859-2" pokazati
  seznam vseh novo nameščenih pisav.

  7. Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window System. Trajno
     spremembo dosežemo s popravkom konfiguracijske datoteke. Strežnik
     XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki /etc/XF86Config (pisec
     teh vrstic je v nekaj letih ukvarjanja z XFree86 na različnih
     distribucijah nastavitve videl tudi že v datotekah
     /etc/X11/XF86Config, /usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
     /usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poiščemo niz FontPath in dodamo vrstice:


       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"




  To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
  prikazati tudi naše znake. Več o tem, kako program, npr. xterm,
  pripravimo do tega, da zahteva naše znake, si preberemo v razdelku
  ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.


  3.4.  PostScript pod X11

  Strežnik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
  ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
  (do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lepše,
  pri večjih velikostih, npr. v grafičnih programih, pa so vektorske
  pisave znatno lepše.

  Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
  pripravil Péter Soós. Pri nameščanju v celoti sledimo postopku,
  opisanem v razdelku ``X Window System'' poglavja ``Prikaz naših znakov
  na zaslonu''. S strežnika snamemo datoteko v obliki zip:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip>


  Še več pisav je zbrala češka skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
  ukazom rpm -Uvh ...) najdemo na

       <ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-
       beta-1.0-4.noarch.rpm>


  Ustvarimo nov imenik, npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1,
  in vanj stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je že pripravil
  datoteki fonts.scale in fonts.dir.  Ponovimo vajo z xset in v
  nastavitveno datoteko dodamo vrstico:


       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"



  Namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja X Window System poženimo
  xfontsel. Novo nameščene pisave najdemo najhitreje, če jih iščemo po
  ``črkolivnici'' (angl. type foundry) sp (po avtorjevih začetnicah) v
  prvem stolpcu (fndry). Izberite kakšno veliko povečavo (pxlsz) in
  primerjajte z rastrskimi pisavami!


  3.5.  TrueType pod X11

  Rasterizator za pisave TrueType še ni standardni del paketa X Window
  System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. načrtujejo vključitev
  podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.


  3.5.1.  Freetype in xfsft

  Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni strežnik pisav iz
  okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem
  za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
  Werner Lemberg in sodelavci. Strežnik je na voljo kot izvorna koda, s
  katero lahko pokrpate izvorno kodo strežnika X, ali pa kot že preveden
  program za Linux.


       <http://www.freetype.org/>
       <http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/>


  Predpostavili bomo, da ste na kakršenkoli način že uspeli priti do
  izvedljive datoteke xfsft.


  1. Ustvarimo imenik za pisave TrueType, npr.
     /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/ in vanj prepišemo datoteke s
     pisavami TrueType.

  2. V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko fonts.scale. Preprost primer
     takšne datoteke je naslednji:

     ___________________________________________________________________
     5
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
     times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
     ___________________________________________________________________


  Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nanaša na eno in isto datoteko.
  Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje vse potrebne
  znake, jo strežnik pisav aplikacijam lahko predstavi kot katerokoli od
  naštetih petih kodnih naborov.

  Joerg Pomnitz je napisal programček ttmkfdir, ki avtomatično pregleda
  vse datoteke TrueType in ustvari datoteko fonts.scale.

       <http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html>



  3. V istem imeniku zatem poženemo še mkfontdir. Ta ne bo napravil nič
     drugega, kot obstoječo datoteko fonts.scale nespremenjeno prepisal
     v datoteko z imenom fonts.dir.


  4. S strežnikom pisav xfsft bodisi prepišemo obstoječi strežnik
     (navadno /usr/X11R6/bin/xfs, ali pa ga premaknemo na kakšno drugo
     primerno mesto.

  5. Strežnik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
     služi za zgled, če nimate boljše:

     ___________________________________________________________________
     clone-self = off
     use-syslog = off
     client-limit = 20

     catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1

     error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors

     # in decipoints
     default-point-size = 120

     # x,y
     default-resolutions = 100,100,75,75
     ___________________________________________________________________



  Zdaj lahko poženemo strežnik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
  7100. Če so na vašem sistemu že zasedena, izberite druga. Za podrob­
  nosti si oglejte priročnik xfs(1).


       xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &





  6. Ne da bi spreminjali pot, v kateri iščemo pisave, lahko preverimo,
     če strežnik deluje:


       fslsfonts -server localhost:7100





  7. Če smo zadovoljni, dodamo strežnik pisav med vire, kjer iščemo
     pisave, npr.


       xset fp+ tcp/localhost:7100




  Strežnik pisav lahko seveda teče tudi na drugem računalniku, tako da
  ni potrebe, da imamo na vseh računalnikih v lokalni mreži nameščene
  vse pisave.

  Dokončno dodamo strežnik pisav v konfiguracijsko datoteko
  /etc/XF86Config:


       FontPath "tcp/localhost:7100"


  3.5.2.  Xfstt

  Drugi strežnik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je Xfstt.
  Pisec teh vrstic z njim nima izkušenj, je pa z veseljem pripravljen na
  to mesto vključiti izkušnje drugih. Xfstt najdete na navedenem mestu
  in vseh zrcalih le-tega.


       <ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz>



  4.  Tipkovnica

  4.1.  Konzola

  Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice
  najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
  Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko
  o tej temi preberemo več.  Paket je del vseh običajnih distribucij in
  se naloži avtomatično ob namestitvi sistema.

  V starejših distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
  keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
  installpkg.

  Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in
  zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki iz kakršnihkoli
  razlogov uporabljajo drugačno tipkovnico, si lahko na osnovi zgledov v
  /usr/lib/kbd/ pripravijo svojo. Marko Maček je že pripravil tabelo
  preslikav za ameriško tipkovnico s 101 tipko:

       <http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/>


  Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in
  uporabo le-te je takšen:

  ______________________________________________________________________
  # Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
  setfont lat2-16
  # Naložimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
  loadkeys slovene
  # ...in jo izberemo
  echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
  ______________________________________________________________________



  Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig, ki opravi isto.

  Če želimo, da je takšna nastavitev trajna, dodamo zgornjih šest vrstic
  v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu
  operacijskega sistema. Če ob tem omogočimo še vnos osembitnih znakov v
  ukazni lupini ``bash'', je to najnujnejše, kar je potrebno za pisanje
  po slovensko v tekstovnem načinu.


  4.2.  X Windows System

  V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z
  ukazom xmodmap.  Tabelo preslikav za običajno tipkovnico s 102 ali 105
  tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102>

  Uporaba je enostavna:

       xmodmap Xmodmap.sl.pc102


  Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window Sys­
  tem. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap, ki mu kot argument
  podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno ameriško tip­
  kovnico navadno najdemo kot /usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. Če je
  ne, si jo lahko pripravimo sami: preden naložimo slovensko preslikavo
  tipkovnice, poženemo:

       xmodmap -pke > Xmodmap.us


  To potem naložimo enako kot slovensko tabelo.

  Če želimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
  ~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v
  sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse
  uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
  /etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomatično naloži ob vsakem zagonu X
  Window System. Če se ne naloži, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V
  njej mora biti nekaj takega kot:

  ______________________________________________________________________
  usermodmap=$HOME/.Xmodmap
  sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap

  if [ -f $sysmodmap ]; then
      xmodmap $sysmodmap
  fi

  if [ -f $usermodmap ]; then
      xmodmap $usermodmap
  fi
  ______________________________________________________________________



  Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
  lupini omogočiti vnos osembitnih znakov (poglavje ``Ukazne lupine'').


  4.2.1.  Xks

  Češko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
  lotilo drugače. Njihov produkt Xks je strežnik, ki se vgnezdi med
  strežnik X in namenske programe ter prestreže vse dogodke KeyPress ter
  jih po potrebi modificira. Ta rešitev deluje tudi pri slabo napisanih
  programih, pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje, obljublja pa
  tudi rešitev za aktivacijo nemih tipk (tipke v zgornji vrstici
  slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko AltGr delujejo kot
  neme tipke).

       <http://www.informatica.cz/>


  Xks je program na pokušino (shareware); registracija izvedbe za Linux
  stane 900 čeških kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
  zaenkrat še ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vključil na
  to mesto izkušnje drugih.




  5.  Slovenski locale

  Z izrazom locale označujemo skupek lastnosti programskega okolja,
  odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika. Mednje sodi
  informacija o tem, kateri znaki so črke in kakšen je njihov vrstni
  red, način izpisa datuma in ure, izbiro ločila v zapisu decimalnih
  števil (vejica oz. pika), zapis valute in sporočila programov
  uporabniku.

  Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
  sistemih, združljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
  ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2 (POSIX.2).
  Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvršča v šest kategorij:

  ˇ  LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)

  ˇ  LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)

  ˇ  LC_TIME (izpis datuma in ure)

  ˇ  LC_NUMERIC (izpis številčnih vrednosti)

  ˇ  LC_MONETARY (izpis valute)

  ˇ  LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)

  LC_ALL zajema vseh naštetih šest kategorij. Medtem ko projekt GNU pri
  izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je v šesti
  odločil za njegovo razširitev. Standardizacijski komite se namreč ni
  mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporočil, zato je
  standard v tej točki praktično neuporaben: določa le prevode za ``da''
  in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je paket GNU
  gettext. Prevedeni katalogi sporočil, ki jih uporablja mehanizem
  gettext se navadno nahajajo v podimenikih imenika /usr/share/locale/.

  Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri so pobrani
  s HP-UX, ker je lokalizacija Linuxa zaenkrat še v teku -- knjižnica
  GNU libc 2.0 in kasnejše izpeljanke sicer že ponujajo okvir za
  lokalizacijo, izvedba pa zaenkrat še zaostaja, zato koncepta zaenkrat
  še ne moremo ilustrirati s programi iz paketov textutils, fileutils
  ipd.

  Z nastavitvijo spremenljivke LANG na slovenski locale se spremenijo
  vsi prilastki:


       ~> date
       Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
       ~> LANG=sl_SI.iso88592 date
       Sob, 19 okt 1996 22:32:04




  Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej.  Če želimo obdržati
  angleške izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., želeli pa bi, da
  gre urejanje črk po slovenski abecedi, spremenimo samo LC_COLLATE:









  ~> sort abc.tex
  abc
  abca
  abd
  abč
  ~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
  abc
  abca
  abč
  abd




  Seveda LC_COLLATE ne reši vseh problemov v zvezi z urejanjem.  Pri
  razvrščanju kastiljskih kraljev bi, recimo, želeli, da pride Alfonz
  IX.  za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Kar pa je verjetno že prob­
  lem za umetno inteligenco...

  Spremenljivka LANG ima v splošnem obliko:

       LANG=jezik[_država[.nabor]]


  Pri tem je jezik dvočrkovna koda jezika, kot jo določa standard ISO
  639, država pa dvočrkovna koda države, določena s standardom ISO 3166.
  Zgled za slovenščino, kot se govori v Sloveniji in piše s kodnim
  naborom ISO 8859-2, je torej

       LANG=sl_SI.iso88592


  Določitev države in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
  jezikih, ki se govorijo v več državah; kakšen locale uporabljajo
  Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko pišemo
  na kratko

       LANG=sl



  5.1.  Programiranje z GNU gettext

  Paket GNU gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:

  ˇ  xgettext, ki iz izvorne kode izlušči sporočila

  ˇ  msgcmp, ki primerja dva kataloga sporočil

  ˇ  msgmerge, združi star preveden katalog sporočil z novim,
     neprevedenim

  ˇ  msgfmt, ki prenosen katalog sporočil prevede v binarno obliko

  ˇ  msgunfmt, obratno od msgfmt

  S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
  programa s paketom GNU gettext.


  1. Najprej napišemo program zgled.c. Pri pisanju programa že vključimo
     mehanizme internacionalizacije:




     ___________________________________________________________________
     #include <locale.h>
     #include <stdio.h>
     #include <libintl.h>

     #define PACKAGE   "zgled"
     #define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"

     char main() {
         setlocale (LC_MESSAGES, "");
         bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
         textdomain (PACKAGE);

         printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
         printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
         return(0);
     }
     ___________________________________________________________________



  2. Z ukazom xgettext iz izvorne kode izluščimo izpise na zaslon:

       xgettext zgled.c


  S tem smo ustvarili datoteko messages.po. To je običajna besedilna
  datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporočil.

  3. Datoteko messages.po z urejevalnikom dopolnimo s prevodi, recimo
     takole:

     ___________________________________________________________________
     # Slovenski prevod zgleda
     # Primož Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
     #
     msgid ""
     msgstr ""
     "Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
     "POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
     "PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
     "Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
     "MIME-Version: 1.0\n"
     "Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
     "Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
     "Xgettext-Options: \n"
     "Files: zgled.c\n"

     #: zgled.c:13
     msgid "This is a short example."
     msgstr "To je kratek zgled."

     #: zgled.c:14
     msgid "Author: Primoz Peterlin"
     msgstr "Avtor: Primož Peterlin"
     ___________________________________________________________________



  4. Popravljeno prenosljivo datoteko s sporočili (angl. portable
     message file) messages.po prevedemo v binarno obliko:

       msgfmt -v -o zgled.mo messages.po



  5. Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo gettext našel:

       mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES



  6. Program prevedemo in povežemo s knjižnico libintl.a:

       gcc -o zgled zgled.c -lintl



  7. Pa poskusimo, kakšna je razlika!


       LANG=C ./zgled
       LANG=sl ./zgled
       LC_ALL=sl ./zgled
       LC_MESSAGES=sl ./zgled
       LC_CTYPE=sl ./zgled
       LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled




  V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporočilo angleško, v predzad­
  njem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno zahtevali
  locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
  ``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporočil -- to namreč obstaja
  za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
  irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene LC_MESSAGES.

  Še dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporočil, se mora
  ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni kodi. Težavo, da GNU
  gettext razume ``sl'' in ``sl_SI.iso88592'' kot različna locala, je
  pisec teh vrstic rešil z simbolno povezavo v imeniku
  /usr/local/share/locale:

       ln -s sl sl_SI.iso88592



  5.2.  Poslovenjenje katalogov sporočil

  V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta GNU
  predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in večino tistega, s
  čimer se sooča končni uporabnik). Trenutno so v slovenščino že
  prevedena sporočila za naslednje pakete GNU: enscript, fileutils,
  gettext, grep, hello, recode in tar.  Z nastavitvijo spremenljivke
  okolja

       LANG=sl


  bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporočila namesto
  angleških.

  Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
  elektronskega spiska <sl@li.org>, nanj se lahko naročite tako, da na
  naslov sl-request@li.org pošljete vrstico

       subscribe


  v telesu sporočila.

  Pomoč prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se samo
  zavezali za vzdrževanje že prevedenih, je nadvse zaželena.  Vabljeni!


  6.  Poslovenjenje različnih programov

  Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
  končal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu naših znakov, ter
  kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
  s slovenskimi besedili. To poglavje je takorekoč v celoti posvečeno
  izjemam -- programom, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne
  uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
  vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. če nimamo
  tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
  podobnemu.


  6.1.  Ukazne lupine

  6.1.1.  bash

  Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~/.inputrc (ki jo po
  potrebi ustvarimo):


       set meta-flag on
       set convert-meta off
       set output-meta on




  Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel, tako da jih
  podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.

  Tole se sicer ne navezuje na slovenščino, ko ste že pri poslu, si
  lahko življenje olajšate še s tem, da tipkam Home, Delete in End
  vrnete njihov običajni pomen: v isto datoteko (~/.inputrc) dodate še
  vrstice


       "\e[1~": beginning-of-line
       "\e[3~": delete-char
       "\e[4~": end-of-line





  6.1.2.  tcsh

  Vnos osembitnih znakov omogočimo, če v nastavitveno datoteko
  (/etc/csh.login za skupne nastavitve oz.  ~/.tcshrc ali ~/.cshrc za
  osebne nastavitve) dopišemo vrstico:


       setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592




  Med nami: kaže, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na kaj
  nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni nedefinirana.

  Pazite: ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
  ``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
       rufko:~% set
       ...
       version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
       rufko:~%




  Pomemben je tisti ``8b''. Če se pri vas ne izpiše, vam verjetno ne
  preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.


  6.2.  Terminalski emulatorji

  6.2.1.  xterm

  V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteki
  /usr/lib/X11/app-defaults/XTerm (skupna nastavitev) določimo pisave,
  ki jih uporablja XTerm.  Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako
  široke, npr. ,,fixed`` ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu
  ISO Latin 2.  Zgled:


       XTerm*font:     -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
       XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2




  Primerne pisave lahko izpišemo z ukazom xlsfonts (glej še razdelek ``X
  Window System'' poglavja ``Prikaz naših znakov na zaslonu''):


       xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'





  6.2.2.  rxvt

  Po podatkih v češkem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja 2.4.6) ne
  deluje z našimi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne posege
  najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ni del arhiva LDP; glejte razdelek
  ``Zahvala'', kje ga najdete).


  6.3.  Pisarniški paketi

  6.3.1.  WordPerfect

  (Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, št.9, str.60)

  WordPerfect ima vse potrebne znake že v svoji tabeli. Vse, kar moramo
  napraviti, je da za naše črke definiramo makroukaze. Recimo, da bi
  radi definirali črko Š (velika črka S s strešico).  Pričnemo s
  snemanjem makroukaza (recimo mu Scaron), skočimo v tabelo znakov, v
  njej izberemo črko Š, zaključimo makro in nazadnje pri nastavitvah
  povežemo makro z izbrano tipko.

  (Jaka Mele, Message-id:
  <Pine.LNX.4.05.9812241251460.15368-101000@ro.zrsss.si>




  ---------- Forwarded message ----------
  Date: Thu, 24 Dec 1998 11:04:33 +0000
  From: "[ALAMUN ALEN" <alen.salamun@uni-mb.si>
  To: jaka.mele@lugos.si
  Subject: WordPerfect SLO tipkovnica

  Hi!

  Daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo, ker je verjetno
  trazena roba. Uspelo mi je definirati SLO tipkovnico brez makrojev. Sem na
  fax-u pa ne morem poslati jaz na Lugos listo.

  LP, Alen




  Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico najdete
  na


       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK>


  (Andrej Komelj, Message-id: <19981224182341.A3794@perun.mist.si>)



       Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
       Linuxom?" se glasi: SLABO.

       1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
       uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
       fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
       Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
       tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.

       2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
       znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
       skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
       verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
       koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
       napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
       Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
       tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(

       Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)

       Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
       Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
       koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1
       in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
       tak.

       --
       Kome.





  6.3.2.  Star Office

  (Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, št.9, str.60)


  StarOffice je malce težavnejši, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
  vendarle povejmo recept še zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
  slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in fonts.scale)
  iz recimo ftp strežnika društva uporabnikov linuxa slovenije
  ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/, datoteki
  l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato arhiva odpremo v
  /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta imenik dodamo v spisek
  imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow strežnik. To naredimo
  tako, da v datoteko /etc/X11/XF86Config dopišemo:

       FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"


  Za tem poženemo

       xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/


  ter še xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
  /usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za .afm datoteke narediti
  povezave iz /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo še za
  direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le da sem
  povežemo .pfb datoteke. Skoraj smo že na koncu, v datoteko
  /usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru že dodanih
  pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 področja, vse nove pisave, tako,
  da namesto npr. arial.pfb pride arial, namesto -0-0-0-0 pa
  -%d-%d-%d-%d...  Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo še
  tipkovnico in sicer s programom xmodmap, tako da izvršimo xmodmap
  xmodmap.si. Če imate starejši Xwindow sistem, si boste morda morali
  xmodmap.si še popraviti, da vam bosta tipki Backspace in Delete delali
  normalno, sicer pa samo poženete swriter3 in uživate v dodatnih
  slovenskih pisavah.


  6.3.3.  Applixware

  (Boris Požar, Message-Id: <346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si>)

  Z Lugosovega strežnika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
  8859-2. Potem jih kot root s FontManagerjem dodamo v katalog pisav in
  zadeva je rešena.


       <ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip>



  6.4.  Urejevalniki

  6.4.1.  GNU emacs

  Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
  urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga
  obožujejo, ali pa sovražijo. Emacs je več kot urejevalnik; je
  takorekoč način življenja. V njem lahko pišete programe, iz njega
  poganjate prevajalnik, pišete besedila, poganjate črkovalnik,
  poganjate TeX, berete pošto in novice... Ko enkrat v resnici dobro
  obvladate Emacs, imate realne možnosti, da se vam še dobršen del
  naslednjega stoletja ne bo treba naučiti nobenega novega urejevalnika.
  Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega.


  6.4.1.1.  GNU emacs 20

  Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
  je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je
  ______________________________________________________________________
  ;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
  ;;; and onwards)
  (set-language-environment "Latin-2")
  ______________________________________________________________________


  Kasneje lahko način Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
  Set Language Environment / European / Latin-2.


  6.4.1.2.  Starejše izdaje programa GNU emacs

  Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
  (ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
  dodamo naslednjih nekaj vrstic:

  ______________________________________________________________________
  ;;  Omogočimo izpis znakov s kodo večjo od 127
  (standard-display-european t)

  ;;  Omogočimo vnos znakov s kodo večjo od 127
  (set-input-mode (car (current-input-mode))
          (nth 1 (current-input-mode))
          0)
  ______________________________________________________________________



  Prilagoditev Emacsa je možno izvesti v eni od naslednjih datotek z
  nastavitvami:

  ˇ  /usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve)

  ˇ  ~/.emacs (osebne nastavitve)

  ˇ  /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve)

  Z vnosom in izpisom naših znakov seveda še ni konec zgodbe o
  prilagoditvi Emacsa za slovenščino. Želimo na primer tudi, da se ukaza
  forward-word in backward-word ne bosta zatikala na naših znakih, ter
  da tudi za naše znake pravilno teče pretvarjanje med velikimi in
  malimi črkami. S starejšimi izdajami Emacsa to ni vedno povsem
  trivialno. Bralcu bo v veliko pomoč zbirka nasvetov Slovenščina in
  računalniki avtorja Aleša Koširja, v kateri je programu GNU emacs so
  posvečeno obširno poglavje. Najdete jo na

       <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html>



  6.4.2.  crisp

  Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
  Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na
  pokušino'' (shareware). Zadnja takšna različica je 2.2e iz leta 1991
  in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira več. Novejše (trenutno 5.1)
  pa trži podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA. Crisp je nekako bližje
  pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs in Vi; če se nobenega od teh dveh
  ne morete navaditi, je morda Crisp prava izbira.

  Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
  127 dalje ne prikaže, ampak izpiše njihovo šestnajstiško kodo, ki jo
  uvede z znakoma \x.  Pomaga, če naložimo paket z izvorno kodo Crisp in
  v datoteki $(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
  argument funkcije set_term_features() iz NULL na "%c". Popravljeni
  makroukaz prevedemo:


       crunch xterm.cr




  Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik
  /usr/local/lib/crisp/macros/tty.

  Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za Crisp, pognan v
  oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka intervencija piscu teh
  vrstic ni uspela na linux.cr (konzola) in xcrisp.cr (različica Crisp
  za X11).  Poleg tega se je na starejši verziji Linuxa (1.0.8) crunch
  pritoževal nad predprocesorjem za C, /lib/cpp.  Pomagala je logična
  povezava:


       ln -s  /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp




  Aleš Košir je napisal za Crisp makro slovene:

       <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr>


  Z njim lahko vnašamo naše znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
  primernih tipk na način: namesto č vtipkamo "c, makro pa pretvori
  zaporedje v ustrezen znak.  Poleg ISO Latin 1 podpira še nekaj drugih
  kodiranj, ki so v uporabi v naših krajih.  Navodila za uporabo so na
  voljo tudi prek WWW:

       <http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/>


  Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba
  urejevalnika Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi možnost kasnejše
  ugodnejše nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj
  opisanih težav z vnosom osembitnih znakov.


  6.4.3.  vi

  Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi težav z licenčnino
  najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno urejevalnik
  vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja, včasih pa tudi ``elvis'',
  delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz distribucije BSD 4.4. Ideje, na
  katerih temelji ``vi'' so v temeljih ortogonalne na vse, kar ste se o
  urejevalnikih naučili pod MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je
  ``vi'' edini urejevalnik, ki zanesljivo obstaja na čisto vsakem Unixu,
  pametno poznati nekaj osnovnih ukazov za delo z njim.

  Po izkušnjah pisca tako originalni vi kot tudi vim sama po sebi brez
  težav prepuščata osembitne znake. Težave lahko včasih povzročajo
  zunanji programi, ki jih kličemo iz urejevalnika (npr. fmt za
  poravnavanje besedila). Navadno pomaga, če v ~/.profile določimo
  spremenljivko LC_CTYPE (glej poglavje ``Slovenski locale'').


  6.5.  Elektronska pošta



  6.5.1.  Pine

  Pine najprej prebere skupne nastavitve iz /usr/local/lib/pine.conf
  (ali /etc/pine.conf, zatem pa še osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V
  enem ali drugem poiščemo niz character-set in postavimo to
  spremenljivko na ISO-8859-2:

  ______________________________________________________________________
  ...
  # character-set should reflect the capabilities of the display
  # you have. Normal default is US-ASCII.  Typical alternatives
  # include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
  character-set=ISO-8859-2
  ...
  ______________________________________________________________________




  6.5.2.  elm

  Opozorilo: pisec že dolgo ne uporablja več tega programa in zapisanega
  ni preveril. Danski in nemški HOWTO trdita, da je bodisi dovolj v
  ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost iso_8859_1,
  bodisi v konfiguracijski datoteki ~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti
  naslednjih spremenljivk:

  ______________________________________________________________________
  ...
  charset=iso-8859-1
  displaycharset=iso-8859-1
  textencoding=8bit
  ...
  ______________________________________________________________________


  Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
  8859-2.

  Še enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opiše
  svoje izkušnje.


  6.5.3.  Netscape Mail

  V Netscape Mail 4.06 je možno pisati naše znake v telesu sporočila, ne
  pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat nameščene naše pisave in urejeno
  preslikavo tipkovnice (razdelka ``Pisave pod X11'' in ``Tipkovnica pod
  X11''), le še v menuju View poštnega programa izberemo ``Encoding'',
  tam pa ``Central European (ISO-8859-2)''.

  Vesel bom opisa izkušenj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.


  6.6.  Svetovni splet



  6.6.1.  Lynx

  Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
  jo lahko na enega od treh načinov. Prvi je, da izberemo O)ptions,
  zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na kurzorske puščice izberemo
  željeni nabor znakov. Drugi je, da v datoteki ~/.lynxrc (osebna
  nastavitev) nastavimo

  character_set=ISO Latin 2


  In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna nastavitev)

       CHARACTER_SET:ISO Latin 2



  6.6.2.  Netscape Navigator

  (Metod Koželj, Message-id:
  <Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si>)

  Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
  uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz naših
  znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje ``Pisave pod
  X11''). Ko Navigator zaženemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave
  za 'Central European (ISO-8859-2)'. Če pregledujemo stran, ki
  brkljalniku pravilno sporoči uporabljeni nabor znakov, potem Navigator
  avtomatično uporabi pisavo s pravim kodnim naborom. Seveda lahko
  spremenimo osnovno velikost črk ali pa obliko za proporcionalno
  pisavo.

  To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts'
  določimo, da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For
  the Encoding / Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s
  katero pisavo naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi
  le pisave s pravim naborom znakov.

  Če pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored črk (razpored
  ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
  pravim razporedom črk, lahko razpored preklopimo ročno z izbiro ,,View
  / Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.

  Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom črk in ob pravilnem razporedu
  tipk na tipkovnici lahko uporabljamo naše črke tudi pri pisanju v
  modulu 'Page Composer'.

  Netscape Communicator 4.06 in novejši znajo na Unixih, ki imajo
  nameščene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
  strani Microsoft CP1250, označene kot windows-1250 v glavi.


  6.6.3.  Amaya

  (Andraž Hvalica, Message-id: <374E958D.ADD55B49@amis.net>)

  Torej takole je s to Amayo: šumniki (in ostale reči - preizkusil sem
  tudi nemške preglase) čisto lepo delujejo. V čem je štos? Verjetno gre
  za hrošča, morda ga tudi ni več, imam Amayo 1.4a, čisto možno je, da
  je zunaj že kaj novejšega... Vse, kar je treba narediti je, da pri
  datoteki, ki jo začneš pisati, nastaviš ,,Attributes / lang /
  ISO_Latin_2``, vendar mora biti v datoteki že en znak, ki ga je treba
  še prej označiti.  Potem so šumniki vidni v Amayi.

  Vendar je tukaj še nekaj takega kot kavelj 22 - v Navigatorju je treba
  imeti nastavljeno ,,View / Character Set / Central European (ISO
  8852-2)``.  To imamo Slovenci itak vsi, ampak to vseeno ni čisto v
  redu. Amaya bi morala v html datoteko zapisati character=iso-8859-2,
  vendar tega ne naredi. Pač pa napiše <body lang="x-Latin-2">, kar,
  vsaj jaz, prvič vidim.

  (Andraž Hvalica, Message-id: <3788BBF0.1041C481@amis.net>)


  Z interneta sem potegnil novo Amayo 2.1 in si ogledal, kako je s
  podporo za Latin-2. Približno tako trapasto je, kot pri eni od
  starejših različic, ki sem jo že imel.

  Še zmerom velja, da je treba napisati katerikoli znak, preden program
  sploh reagira na naše nastavitve za jezik. Ko vpišemo ta famozni znak,
  izberemo ,,Attributes / lang...``, izberemo Czech.

  S tem dosežemo, da program vtipkane znake upošteva kot iso-8852-2,
  vendar v glavo HTML dokumenta tega ne zapiše. Pač pa napiše:

  ______________________________________________________________________
  <body lang="cs">
  ______________________________________________________________________



  Kar je brez veze. Vsaj z Navigatorjem kakega efekta nima. Če nimamo
  sami nastavljenega kodnega zapisa iso 8859-2, šumnikov ne bomo videli.
  Zato moramo sami v glavo HTML dopisati charset=iso-8859-2; tako so
  šumniki vidni zmeraj.


  6.6.4.  Spletni strežniki

  Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
  for ISO 8859-2`` http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html,
  ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Rešitev
  problema slovenskih šumnikov v HTML dokumentih``
  http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.


  6.6.4.1.  Načela


  1. Določilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prenaša tok
     podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
     vključuje osembitne znake, šestnajstbitne znake kot npr. ISO10646
     ali daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.

  2. Vsebino spisa določa glava MIME (vrstica Content-Type. To je edina
     informacija o zvrsti informacije, ki jo ima na voljo brskalnik,
     zato mora odražati pravo vsebino spisa.

  3. Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
     ,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
     podmnožica ISO 8859-1. Vsak spletni brskalnik mora biti zmožen
     prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO 8859-1. Glava
     MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:


       Content-Type: text/html





  4. Določilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim določilom charset v vrstici
     Content-Type glave MIME izberemo drug kodni razpored. Načeloma je
     dovoljen katerikoli kodni razpored, registriran pri IANA Character
     Set Registry. Iz praktičnih razlogov pa je priporočljivo, da se
     omejimo na naslednje entitete HTTP:




  charset = "US-ASCII"
               | "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
               | "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
               | "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
               | "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
               | "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
               | token





  Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora pred­
  stavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
  entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vključuje US-ASCII, ki je
  njegova podmnožica).

  Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
  potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico


       Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2




  Pri tem presledek med podpičjem in charset=ISO-8859-2 ni obvezen.

  5. Numerične entitete oblike &#nnn; določajo pismenko s kodo nnn v
     referenčnem razporedu znakov (ISO 8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v
     trenutno izbranem. Na ta način torej sploh ne moremo uporabljati
     naših znakov, kodiranih skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2,
     lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO 10646. Črko č (mali C s
     kljukico) lahko torej zapišemo kot &#269;. In samo tako.


  6.6.4.2.  Praktični oziri

  Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporočljiva, kdaj pa
  ne? Znotraj intraneta (notranjega informacijskega sistema) v okolju,
  kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored uporabiti
  za vse spise. Če pa je informacija namenjena širšemu občinstvu, pa je
  potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne Evrope,
  kjer se ta kodni razpored uporablja, informacije morda ne bodo mogli
  prikazati. Veljavno določilo prenosnega protokola HTTP namreč od
  spletnih brskalnikov ne zahteva, da prikažejo spise HTML, ki
  uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V primeru, da brskalnik ne
  zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu, lahko ta problem
  ignorira in stran (nepravilno) prikaže v nekem drugem kodnem razporedu
  (navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da spis shranimo na disk. Zato je
  priporočljivo, da vstopne točke v vaš informacijski sistem ne
  uporabljajo kodnih razporedov, različnih od ISO 8859-1.


  6.6.4.3.  Podrobnosti izvedbe

  Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni strežnik
  prilagodimo, da pravilno postreže uporabniku s spisom, kodiranim po
  ISO 8859-2:

  ˇ  določitev nove pripone za statične spise, kodirane po ISO-8859-2,
     in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME

  ˇ  dinamično prekodiranje spisov


  ˇ  uporaba posebnosti strežnika ali brskalnika


  6.6.4.4.  Določitev nove pripone za statične spise

  Ob zahtevku za spis večina spletnih strežnikov izve zvrst statičnih
  spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
  katero opremi spis, preden ga izroči prejemniku. Več različnih pripon
  lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in .jpg na primer obe
  določata zvrst image/jpeg), obratno pa ne - ena pripona lahko določa
  kvečjemu eno zvrst spisa.

  Nobene splošne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone .html za
  spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim razporedom ISO
  8859-1, bodisi ISO 8859-2, in pričakovala od spletnega strežnika, da
  se bo nekako odločil, s kakšno glavi MIME bo opremil ene in druge. Ena
  možnost je vsekakor, da pripono .html trajno vežemo na zvrst spisov
  HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2. Ta rešitev ima
  seveda očitno pomanjkljivost za občinstvo, ki ne more prikazati tega
  nabora znakov.

  Tukaj predlagana rešitev izkorišča zmožnost spletnih strežnikov, da
  določijo novo pripono datoteke in jo vežejo na zvrst spisa text/html;
  charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To možnost podpira večina spletnih
  strežnikov. Strežnika W3C ter NCSA httpd (ter vse njune izpeljanke,
  npr. Apache) uporabljata ukaz AddType v nastavitveni datoteki za
  vezavo dodatnih zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in
  domisleno shemo (glej Rešitev problema slovenskih šumnikov v HTML
  dokumentih lahko zagotovimo pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki
  uporabljajo kodne razporede, različne od ISO 8859-1. Če na primer
  določimo pripono .html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim
  razporedom ISO 8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:


  ˇ  Strežnik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki httpd.conf dodamo:


       AddType  .html-l2     text/html;charset=ISO-8859-2  8bit 1.0





  ˇ  Strežnik NCSA httpd: v datoteki srm.conf dodamo:


       AddType  text/html;charset=ISO-8859-2   .html-l2





  ˇ  Strežnik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajoči piki:
     v datoteki srm.conf dodamo:


       AddType  text/html;charset=ISO-8859-2   html-l2





  6.6.4.5.  Dinamično prekodiranje

  Na vsakem spletnem strežniku, ki podpira vmesnik Common Gateway
  Interface (CGI) lahko izvedemo dinamično prekodiranje spletnih spisov.
  Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni
  spis v mnogo različnih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi slabe:
  pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski čas strežnika,
  po drugi pa dinamičnih spisov posredniki (angl. proxy) navadno ne
  shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno obremenjujemo
  komunikacijske vode.

  Primera skriptov, ki izvajata dinamično prekodiranje:

  ˇ  slovene - paket za dinamično pretvarjanje spletnih spisov iz
     kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter US-
     ASCII (s prečrkovanjem iz ČŠŽ v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
     Ljubljana, Slovenija.

  ˇ  pl-conv - skript v Perl za dinamično pretvarjanje kodiranja
     spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple
     RomanCE in US-ASCII (s prečrkovanjem). Avtor Jarosław Strzałkowski,
     Kraków, Poljska.

  Sledijo tri rešitve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
  razširitve programske opreme. Prvi dve se nanašata na spletni
  strežnik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape Navigator.
  Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME Header
  Supplemented File Type''.


  6.6.4.6.  Metainformacija za spletni strežnik W3C

  Spletni strežnik W3C (nekoč poznan kot CERN WWW) omogoča dodajanje
  metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.

  Po privzeti nastavitvi išče strežnik metainformacije v datotekah s
  pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. Če na primer spletne
  spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in želimo opremiti spis
  isolatin2.html v njem s pravilno glavo MIME, napravimo to takole:


  ˇ  Če še ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik .web:


       $ mkdir /WWW/Hypertext/.web





  ˇ  Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z metainformacijami. Za
     datoteko isolatin2.html se bo ta imenovala isolatin2.html.meta.
     Datoteka mora vsebovati glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje
     format RFC822. V našem primeru je to ena sama vrstica:


       Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2





  6.6.4.7.  Datoteke ASIS za strežnik Apache

  Strežnik Apache določa poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Strežnik
  pošlje datoteko ASIS odjemniku natančno takšno, kot je (angl. ``as
  is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol HTTP.
  Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih zahteva
  protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.

  V nastavitveni datoteki za strežnik določimo, da pripona .asis pripada
  zvrsti spisa httpd/send-as-is:


       AddType httpd/send-as-is asis




  Primer datoteke ASIS:


       Status: 200 OK
       Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2

       <HTML>
       <HEAD>
       <TITLE>Hello world</TITLE>
       </HEAD>
       <BODY>
       <H1>Živjo svet!</H1>
       </BODY>
       </HTML>




  Kot vidite, morate v datoteko vključiti tudi tromestno odzivno kodo
  strežnika. Strežnik vedno doda polji Date: in Server:, zato teh ne
  smemo vključiti v datoteko.


  6.6.4.8.  Značka <META> z označbo HTTP-EQUIV

  V določilu HTTP 2.0 predlagana značka <META> z označbo HTTP-EQUIV je
  bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero lahko strežnik potegne
  dodatno metainformacijo iz zaglavja (<HEAD>) spletnega spisa in jo
  uporabi pri tvorjenju glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi
  kateri strežnik to v resnici tudi počel. Tovrstno razčlenjevanje
  spletnih spisov verjetno predstavlja preveliko obremenitev za procesor
  in bi se močno poznalo pri odzivnosti spletnega strežnika. Pač pa so
  namesto tega začeli to informacijo uporabljati spletni brskalniki
  (Netscape Navigator, na primer, to počenja od izdaje 2.0 dalje).

  Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
  zaglavju spisa:


       <HTML>
       <HEAD>
         <TITLE>Naslov<TITLE>
         <META HTTP-EQUIV="Content-Type"
             CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
       </HEAD>

       <BODY>
       Besedilo...
       </BODY>
       </HTML>







  6.7.  Delo na oddaljenem računalniku

  Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omrežja TCP/IP delamo na drugem
  računalniku.

  Težave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napačne
  nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri
  obeh podpirata osembitne znake. V primeru težav se poleg teh programov
  splača pogledati še

  ˇ  nastavitev ukazne lupine (poglavje ``Ukazne lupine'')

  ˇ  nastavitev terminala (fizičnega ali virtualnega).  Eksplicitno ga
     lahko nastavimo z ukazom

       stty -parenb -istrip cs8


  ˇ  in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin


  6.7.1.  Telnet

  Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom
  toggle binary:

       ~> telnet
       telnet> toggle binary
       Negotiating binary mode with remote host.
       telnet> open računalnik


  Telnet omogoča tudi, da si nastavitve za izbrane računalnike vnesemo v
  nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc.  Vnosi imajo obliko:


       ...
       biofiz.mf.uni-lj.si
               set binary true
       ...





  6.7.2.  rlogin

  Privzet način zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno
  pa lahko to določimo z določilom ``-8'':

       rlogin računalnik -8



  6.8.  TeX in LaTeX

  Poslovenjenje paketa LaTeX obsega

  ˇ  7- in 8-bitni način vnosa naših znakov

  ˇ  način izpisa naših znakov

  ˇ  poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.

  ˇ  slovenska pravila za deljenje besed

  ˇ  prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
     LaTeX in Linuxdoc DTD

     Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat še ne gre
     avtomatično. Pokažemo, kako lahko težavo z nekaj truda obvozimo.

  Podporo za neangleške jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
  Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
  distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:

       <ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/>
       <http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/>


  Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomatično izberejo
  slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska pravila
  za zlogovanje besed (če imamo nameščene slovenske zlogovalne vzorce;
  poglavje ``Slovenska pravila za deljenje besed''), in 7-bitni način
  vnosa znakov "c"s"z:


       \usepackage[slovene]{babel}




  V novi različici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma fontenc in inputenc
  izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in
  8-bitni vnos znakov.  Primer celotnega spisa v LaTeXu:

  ______________________________________________________________________
  \documentclass[a4paper]{article}
  \usepackage[slovene]{babel}
  \usepackage[T1]{fontenc}
  \usepackage[latin2]{inputenc}
  \begin{document}
  Čeprav se pouk na železničarski šoli v Šentvidu običajno konča
  šele ob štirih, odpešačijo učenci iz občin Želimlje in Žetale domov
  že četrt čez tri.
  \end{document}
  ______________________________________________________________________




  6.8.1.  LaTeX 2.09

  V starejši različici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo uporabiti
  mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom latin2.sty Andreja Brodnika.
  Primer uporabe:

  ______________________________________________________________________
  \documentstyle[latin2]{article}
  \begin{document}
  ...
  \end{document}
  ______________________________________________________________________


  Stil latin2 je na voljo na vseh strežnikih CTAN, npr.

       <ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/>




  6.8.2.  Slovenska pravila za deljenje besed

  Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
  diplomske naloge leta 1990 izdelal Matjaž Vrečko, in jo predal v last
  slovenskemu društvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
  individualno uporabo brez namena pridobivanja premoženjske koristi. Od
  leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon Žlajpah z IJS, ki jo je
  posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezično podporo
  v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel praviloma dobimo skupaj
  z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja izdaja je 2.3, datirana
  1997-04-15.

  V distribuciji teTeX, ki je najbolj priljubljena distribucija na
  Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
  administrator poženete program texconfig. V menuju izberemo možnost
  HYPHEN - hyphenation table (tex/latex). Program texconfig pri tej
  izbiri požene urejevalnik vi in vanj naloži datoteko language.dat. Za
  tiste, ki ga ne poznate, najnujnejše o uporabi le-tega: levo, desno,
  gor in dol po besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L), j in k.
  Znak pobrišete tako, da kurzor pripeljete nanj in pritisnete tipko x.
  Datoteko shranite in zaključite z delom s pritiskom na tipko Esc in
  vpisom :wq (dvopičje, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oboroženi s
  tem znanjem v datoteki language.dat pobrišemo komentar (znak za
  procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo in zapustimo
  urejevalnik. Program texconfig bo avtomatično ustvaril nove formatne
  datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.

  Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene težave z datoteko sihyph22.tex,
  ki so enako čudežno izginile, ko mu je dr. Žlajpah poslal novo izdajo
  slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo lahko na ftp://sizif.mf.uni-
  lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo postavimo ob bok stari datoteki,
  navadno v imenik /usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Poženemo
  texconfig, tam najprej osvežimo seznam datotek (izbira REHASH -
  rebuild ls-R database), zatem pa ponovimo postopek iz prejšnjega
  odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo v sihyph23.tex.

  Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na

       <http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm>



  6.8.3.  LyX

  (Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)

  Če uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk),
  ga lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenščino:


  1. Tipkovnica v strežniku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z njo
     v splošnem lahko vnašamo naše znake (to je opisano v razdelku ``X
     Window System'' poglavja ``Tipkovnica'').

  2. Poženemo LyX in nastavimo:


       Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2





  Žal izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo ročno
  dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku
  /usr/share/lyx/, uporabniška pa v ~/.lyx/) naslednjo vrstico:
       \font_norm iso8859-2





  3. Odpremo (nek) dokument in izberemo:


       Layout / Document / Language = slovene
       Layout / Document / Encoding = latin2
       Layout / Paper / Papersize = A4
       Layout / Quotes = ,,text`` & Double





  4. Če želimo te nastavitve uporabljati v vseh naših dokumentih (in to
     seveda želimo), uporabimo še izbiro


       Layout / Save layout as default





  5. Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
     pritrdilno na vprašanje:


       "Should I set some parameters to letter the defaults
       of this document class?"




  Zaradi napake v LyXu do vključno 1.0.0pre2 ni mogoč vnos 8-bitnih
  znakov v matematičnem tekstovnem načinu (math text mode). Pomagamo si
  tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo ("tex-mode" - s
  tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a so o napaki obveščeni in
  jo bodo verjetno popravili v naslednjih izdajah.

  7-bitni vnos šumnikov kot "c"s"z je otežen, ker LyX avtomatično
  pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
  spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobnejša možnost pa je, da
  predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind (ali pa
  cua.bind, kar že uporabljamo) dodamo vrstico:


       \bind "S-quotedbl" "accent-caron"




  Naše znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z.  S tem žal izgubimo
  avtomatično pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna, a vsega pač
  ne moremo imeti...

  Datoteka emacs.bind je v imeniku ~/.lyx/bind/. Če je še ni, lahko
  napravimo kopijo sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo
  popravimo.

  Če imamo staro slovensko tipkovnico (ameriška s čšž namesto ~{`),
  lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2 Alena Šalamuna
  <alen.salamun@medinet.si>:


       Options / Keyboard / Primary = slovene




  Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipično v imeniku
  /usr/share/lyx/kbd/.

  Takole pa lahko uporabimo črkovalnik ``ispell'' za črkovanje
  slovenskih spisov:


       Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
         * Use alternate language: slovensko
         * Extra special chars allowed in words: 蚞ȊŽ




  V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:


       Uredi / Črkovalnik / Izbire črkovalnika
         * Uporabi drug jezik: slovensko
         * Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: 蚞ȊŽ





  6.8.4.  Pregled besedila na zaslonu

  V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi
  programom za pregled besedila na zaslonu:

     XDvi
        V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico

        ________________________________________________________________
        XDvi.paper:     a4
        ________________________________________________________________




     Ghostview
        V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko
        /usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo
        vrstice:

        ________________________________________________________________
        !  Ghostview naj uporablja format A4
        *pageMedia:             A4
        !  Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
        *Ghostview.interpreter: gs
        *Ghostview.arguments:   -sPAPERSIZE=a4
        ________________________________________________________________


     Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
     Ghostview, je pametno, če mu v nastavitveni datoteki (navadno
     /usr/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps ali
     /usr/local/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps) globalno izberemo
     velikost strani A4. Poiščemo spodnjo vrstico in jo odkomentiramo
     (pobrišemo začetni znak za procent):


          % (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse





  6.8.5.  Stvarna kazala

  Najpogostejše orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
  Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angleških pozna še
  nemška pravila za razvrščanje) in naše abecede ne pozna.

  Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v preambuli; vsako
  besedo, ki jo želimo vnesti v kazalo, pa moramo posebej označiti z
  ukazom \index{vnos}. Ker navadno želimo stvarno kazalo tudi izpisati,
  dodamo še ukaz \printindex, ta pa je definiran v makropaketu makeidx.
  Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex, naj ilustrira povedano:

  ______________________________________________________________________
  \documentclass[a4paper]{article}
  \usepackage[slovene]{babel}
  \usepackage[T1]{fontenc}
  \usepackage[latin2]{inputenc}
  \usepackage{makeidx}
  \makeindex
  \begin{document}
  Čeprav se pouk na železničarski
  šoli\index{s~ola@šola!z~eleznic~arska@železničarska} v
  Šentvidu\index{S~entvid@Šentvid} običajno konča šele ob štirih,
  odpešačijo učenci iz občin Želimlje\index{Z~elimlje@Želimlje} in
  Žetale\index{Z~etale@Žetale} domov že četrt čez tri.
  \printindex
  \end{document}
  ______________________________________________________________________



  Trik je v tem, da makeindex dopušča skladnjo \index{vnos1@vnos2}, kjer
  je vnos1 tisti, po katerem se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v
  resnici izpiše. Našo črko Č zato pišemo kot C~ (znak ~ je v kodnem
  razporedu ASCII za vsemi črkami), in tako bo zanesljivo uvrščena za
  vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:


       latex zelez-sola
       makeindex zelez-sola
       latex zelez-sola




  Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela datoteko zelez-sola.idx,
  ukaz makeindex to uredi in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to
  pa vsrka drugi ukaz latex.


  6.9.  groff

  Groff nudi precej omejeno podporo za naše znake. Pri izpisu na zaslon
  (način nroff) lahko goljufamo tako, da zapišemo datoteko z osembitnimi
  znaki ISO Latin 2, programu pa lažemo (izbira -Tlatin1), da so
  kodirani po razporedu ISO Latin 1.
  Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko naše
  znake vnašamo kot makroukaze, na primer:


       \('a    a z ostrivcem
       \(vc    c s strešico
       \vou    u s krožcem




  Izpis v obliki PostScript v času pisanja tega spisa še vedno ne
  deluje, čeprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
  Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
  tudi tu. Še največji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
  osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdržuje več.  Za
  paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak <kas@fi.muni.cz>, najdete
  ga na

       <ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/>



  6.10.  Perl

  Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
  primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic

  ______________________________________________________________________
  use locale;
  ______________________________________________________________________


  bodisi poklicati Perl z izbiro -Mlocale. Nekaj primerov; preizkus smo
  si sposodili pri Janu Pazdziori:

  ______________________________________________________________________
  ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="težišče\n"; s/\w/$&:/g; print;'
  t:e:ž:i:š:č:e:
  ~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="težišče\n"; s/\w/$&:/g; print;'
  t:e:ži:šče:
  ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="težišče\n"; s/\w/$&:/g; print;'
  t:e:ži:šče:
  ______________________________________________________________________



  Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
  spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro -Mlocale, naše znake
  res upošteval kot črke (\).


  6.11.  Črkovanje: ispell

  Večina sodobnih distribucij Linuxa že pride s črkovalnikom Ispell;
  manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete katerikoli od
  navedenih datotek:

       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>
       <ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>


  Če je v istem imeniku na voljo kakšna kasnejša izdaja, seveda vzamemo
  to.


  Prva arhivska datoteka je prevedena na sistemu Caldera OpenLinux 1.3
  in jo lahko na enakih sistemih namestimo enostavno z ukazom


       rpm -i ispell-sl-0.1-1.i386.rpm




  Kopije datoteke, izvorne in prevedene za različne sisteme, najdemo
  tudi na ustreznih mestih za anonimni FTP:

       <ftp://contrib.redhat.com/libc5/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>
       <ftp://contrib.redhat.com/libc5/SRPMS/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm>
       <ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/contrib/RPMS/libc6/ispell-
       sl-0.1-1.i386.rpm>
       <ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/con­
       trib/SRPMS/libc6/ispell-sl-0.1-1.src.rpm>


  Na vseh ostalih sistemih moramo prevedeno datoteko zgraditi sami. Kot
  sistemski oskrbnik poženemo


       rpm --rebuild ispell-sl-0.1-1.src.rpm




  Redhat Package Manager bo v nekaj minutah bo pripravil datoteko
  ispell-sl-0.1-1.i386.rpm in jo pustil v imeniku /usr/src/Open­
  Linux/RPMS/i386/, /usr/src/redhat/RPMS/i386/ ali distribuciji, ki jo
  uporabljate, ustreznem. To datoteko lahko zatem namestimo z ukazom


       rpm -i /usr/src/redhat/RPMS/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm




  Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
  katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais ali
  slovensko:

       ispell -d slovensko besedilo.txt


  Natančnejša navodila za ravnanje s programom Ispell boste našli v
  priročniku, več o prilagoditvi paketa ispell za slovenščino si lahko
  preberete na strani Slovenščina in računalniki Aleša Koširja. Ispell s
  slovenskim besednim zakladom poganja tudi spletni črkovalnik Trubar
  istega avtorja:

       <http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl>


  Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze, ki jo je podjetje Amebis
  d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt MULTEXT-East; s posredovanjem
  dr. Tomaža Erjavca z odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef
  Stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo.


  6.12.  Pretvarjanje med različnimi kodiranji

  Razen ISO Latin 2 vsebuje vse naše znake še nekaj drugih naborov:
  Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-
  CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6, ISO
  Latin 7 itd.

  Čeprav ni težko napisati programčka za pretvorbo iz enega kodnega
  nabora v drugega, je pripravno uporabiti že izdelan program.  Eden
  takih je GNU recode, dostopen npr. na strežniku ARNES:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz>


  Starejše izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih kodnih
  strani 1250-1259.

  Uporaba je enostavna:

       recode yu:latin2 datoteka


  pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor ISO
  Latin 2.  Kot običajno izda tudi tu izbira --help še dodatne možnosti.

  Novejše izdaje programa Recode (ki poznajo tudi nekaj več kodnih
  naborov), uporabljajo malo drugačno skladnjo:

       recode yu..latin2 datoteka


  Po izkušnjah pisca pa je prečrkovanje (npr. ,,nabori`` latex ali flat)
  še vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO 8859-1. Novejše izdaje
  programa Recode najdete na:

       <ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/>



  6.13.  Drugi programi

  6.13.1.  Pregledovalnik less

  Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil na
  zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.

  Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
  ~/.profile:


       LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET




  latin1 namesto latin2 ni pomota.  Less zaenkrat slednjega še ne pozna,
  ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so običajni, kateri pa
  kontrolni (ki zahtevajo posebno obravnavo), ker pa je razpored znakov
  enak v celotni družini ISO 8859, lahko izberemo kar latin1.  Namesto
  tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:


       LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF




  Vsi nabori iz družine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih
  znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni
  znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih
  znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.


  6.13.2.  Koledar gcal

  Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarček cal, ki pa je precej
  anglocentričen. Thomas Esken iz Nemčije je napisal alternativni
  koledarček gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske praznike.
  Najdemo ga na običajnih mestih distribucije GNU. Najbližje je
  verjetno:

       <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>


  Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza našim razmeram:


       GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL





  7.  Tiskanje

  Pri tiskanju lahko naletimo na različne situacije:

  ˇ  Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2

  ˇ  Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z našimi
     znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002

  ˇ  Tiskalnik razume PostScript

  ˇ  Tiskalnik ne podpira ničesar drugega razen ASCII

     Zadnja možnost ni predmet obravnave tega spisa.


  7.1.  Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2

  Nekaj novejših tiskalnikov že neposredno podpira kodni razpored ISO
  Latin 2. Med njimi so

  ˇ  Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus

  ˇ  Hewlett-Packard LaserJet 5L

  ˇ  Epson FX-2170 (NLSP)

  ˇ  Epson LQ-870 (NLSP)

  ˇ  Epson LQ-2070 (NLSP)

  ˇ  Epson LQ-2170 (NLSP)

  ˇ  Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novejši)

  ˇ  Fujitsu DL700

  ˇ  Fujitsu DL1150/1250

  ˇ  Fujitsu DL3700/3800

  ˇ  Fujitsu DL6400/6600

     Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
     tiskalniku. Ubežna sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
     Epson (ESC/P2) so naslednje

     PCL
        Tole menda deluje:

        ________________________________________________________________
        \033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
        ________________________________________________________________




     ESC/P2
        Z ukazom ESC ( t prepišemo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
        tabelo tiskalnika; zatem z ukazom ESC t izberemo drugo tabelo
        tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference
        Manual``, december 1997):

        ________________________________________________________________
        \033(t\003\000\002\177\002\033t\002
        ________________________________________________________________



     Oznaka \033 je osmiška koda znaka Escape.

  Eden od načinov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje za tiskanje
  na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku ``Tiskalniki, ki
  podpirajo kak drug nabor z našimi znaki''.


  7.2.  Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z našimi znaki

  Če tiskalnik podpira kak drug nabor z našimi znaki (ne dolgo nazaj je
  bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z EPROM, v
  njem pa švedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002), lahko s
  primerno nastavitvijo v /etc/printcap še vedno tiskamo spise, kodirane
  po ISO Latin 2.

  Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap.  Za zgled si oglejmo
  tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu švedskega
  nabora.






















  ______________________________________________________________________
  lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
          :lp=/dev/lp1:\
          :sd=/usr/spool/lpd/epson:\
          :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
          :mx#0:\
          :sh:
  jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
          :lp=/dev/null:\
          :sd=/usr/spool/lpd/jus:\
          :if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
          :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
          :mx#0:\
          :sh:
  latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
          :lp=/dev/null:\
          :sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
          :if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
          :lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
          :mx#0:\
          :sh:
  ______________________________________________________________________



  Zgled ima tri tiskalniške vrste.  Prva je dejanski tiskalnik z
  ameriškim (ASCII) naborom znakov.  Druga uporablja filter
  /usr/spool/lpd/jus_filter:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
  ______________________________________________________________________


  Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson in jo
  postavimo v prvo tiskalniško vrsto.  Filter jus_epson ne napravi
  drugega, kot da na začetku doda kodo za preklop v švedski nabor,
  prepiše datoteko z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop
  nazaj v ameriški nabor.  To je tudi edini del programja, ki je odvisen
  od vrste tiskalnika:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  # Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
  #
  # Izberemo slovenski (švedski) nabor
  /bin/echo -ne "\033R\005\c"
  # Izpišemo dokument
  cat
  # Izberemo ameriški nabor
  /bin/echo -ne "\033R\000\c"
  ______________________________________________________________________



  Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
  pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi že opisani filter za
  to, da doda na začetku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik, in
  končno táko datoteko postavi v prvo vrsto.






  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  /usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
      /usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
  ______________________________________________________________________


  Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
  /usr/local/bin/recode.  Izbiro --force moramo uporabiti, ker je pres­
  likava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako šumnike kot zavite
  oklepaje, v JUS pa samo še prve.

  Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd ustvariti tri
  podimenike: /usr/spool/lpd/epson, /usr/spool/lpd/jus in
  /usr/spool/lpd/latin2.

  Tiskanje gre zdaj tako:

  1. Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro -Pepson ali -Pascii
     se datoteka odtisne kot ASCII:

       lpr datoteka



  2. Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo, kodirano po JUS
     I.B1.002:

       lpr -Pjus datoteka



  3. Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka odtisne kot besedilo,
     kodirano po ISO Latin 2:

       lpr -Platin2 datoteka



  7.3.  Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z našimi znaki II

  (Matjaž Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, Message-id:
  <Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si>)

  Matjaž Terpin <matjaz.terpin@comcom.si> je predlagal imenitno
  izboljšavo pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo naše
  znake in oglate in zavite oklepaje. Srž njegovega predloga je filter,
  ki pred vsakim našim znakom preklopi v švedski nabor, takoj za njim pa
  spet nazaj v ASCII.

  Datoteka /etc/printcap je v tem primeru takšna:















  ______________________________________________________________________
  # /etc/printcap
  lp|raw|yu:\
         :lp=/dev/lp1:\
         :sd=/var/spool/lpd/lp:\
         :lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
         :mx#0:\
         :sh:
  lat2:\
         :lp=/dev/null:\
         :if=/etc/lp/lat2.filter:\
         :sd=/var/spool/lpd/lat2:\
         :lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
         :mx#0:\
         :sh:
  ______________________________________________________________________



  Filter /etc/lp/lat2.filter precedi besedilo skozi naslednje sito,
  /etc/lp/lat2.switch, in ga postavi v vrsto lp:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  # /etc/lp/lat2.filter

  /etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
  ______________________________________________________________________



  ,,Meso`` postopka je v datoteki /etc/lp/lat2.switch:

  ______________________________________________________________________
  #!/bin/sh
  #/etc/lp/lat2.switch

  echo -ne "\033R0"

  sed -e "s/č/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
   -e "s/Č/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
   -e "s/š/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
   -e "s/Š/`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
   -e "s/ž/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
   -e "s/Ž/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
   -e "s/ć/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
   -e "s/Ć/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
   -e "s/đ/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
   -e "s/Đ/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"

  echo -ne "\033R5"
  ______________________________________________________________________



  Matjaž pravi še: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
  uporabljam kar znak 0 (ničlo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
  zadovoljen tudi s tem.


  7.4.  Tiskalniki PostScript

  ``Naravni'' kodni nabor v PostScriptu je Adobe Standard Encoding.
  Naših črk ne pozna. Pa ne le naših, tudi mnogih drugih črk ne pozna,
  in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je ASCII
  razširjen z gradniki sestavljenih znakov: strešica, ostrivec, diereza,
  sedij itd. -- vsi so tam. Jezik PostScript pa omogoča definiranje
  sestavljenih znakov. Vse skupaj je čakalo samo še nekoga, ki bo
  definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo je
  bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket ogonkify.

  Filtra a2ps in GNU enscript sta bila napisana z namenom, da rešita za
  naše kraje neobičajno zagato: kako odtisniti čisto običajno besedilo
  na tiskalnik, ki razume edino PostScript. Eden in drugi postavita
  stran v PostScriptu z danim besedilom in jo pošljeta na tiskalnik.
  Fleksibilnost PostScripta omogoča tudi transformacije (npr.
  pomanjšave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju programskih izpisov.
  Oba podpirata nabor ISO Latin 2.


       <http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/>
       <http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/>
       <http://www.iki.fi/~mtr/genscript/>
       <ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz>



  7.4.1.  ogonkify

  Ogonkify je filter za izpise v PostScriptu, in omogoča pravilen odtis
  črk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
  filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko počel to elegantno, ampak
  mora prežvečiti kakršnokoli grdobijo pač izpljune program korak pred
  njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
  datoteke PostScript vsak malo drugače, kar filtru ``ogonkify'' oteži
  delo. Zaenkrat podprti formati izpisa PostScript so: NCSA Mosaic,
  Netscape Navigator, StarOffice, Applixware in XFig.

  Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je nameščen, ogonkify
  uporabimo takole za odtis spletnega sestavka, shranjenega iz
  Navigatorja:

       ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr



  7.4.2.  GNU enscript

  Če GNU enscript še ni nameščen, ga namestimo po navodilih, ki so
  priložena programu.  Poleg njega potrebujemo še vsaj eno pisavo z
  vsemi našimi znaki, zapisan v obliki Type 1.  Primeren je npr. IBM
  Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X Window System,
  programom ghostscript ipd.  Če nismo prepričani, ali ga imamo že
  nameščenega, poženemo:


       find / -name cour.pf[ab]




  V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko datoteko (navadno
  /usr/local/etc/enscript.cfg ali /usr/local/etc/enscriptsite.cfg)
  dodamo pravilno pot do datotek s pisavami.  Poleg tega potrebuje GNU
  enscript v vsakem imeniku s pisavami še datoteko z imenom font.map, ki
  vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
  Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.

  Primer konfiguracijske datoteke:



  ______________________________________________________________________
  ...
  #  Kje hranimo pisave PostScript?
  AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
  ...
  #  Privzeti način kodiranja:
  DefaultEncoding: latin2
  ...
  #  Privzeti format papirja:
  DefaultMedia: A4
  ...
  #  lpd izbira tiskalniške vrste z -P...
  QueueParam: -P
  ...
  #  Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
  Spooler: lpr
  ______________________________________________________________________



  Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z ukazom

       enscript datoteka



  7.4.3.  a2ps

  Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v a2ps vgradil mehanizem za
  sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
  ``ogonkify''.

  Našim krajem prilagodimo a2ps z majčkeno spremembo nastavitvene
  datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno kot
  /usr/etc/a2ps.cfg, /usr/local/etc/a2ps.cfg ali kaj podobnega; osebna
  se imenuje ~/.a2psrc.

  ______________________________________________________________________
  ...
  # Default encoding
  Options: --encoding=latin2

  # Default media
  Options: --media=A4
  ...
  ______________________________________________________________________




  8.  Linux v Sloveniji

  Harald T. Alvestrand iz Trondheima, Norveška vodi evidenco o
  uporabnikih Linuxa po državah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je
  na naslovu

       <http://counter.li.org/bycountry/SI.html>


  Če vas ni med njimi, se prijavite!

       <http://counter.li.org/>




  8.1.  Skupina uporabnikov Linuxa

  Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
  uporabnikov Linuxa v Sloveniji, društvo LUGOS (Linux Users Group of
  Slovenia). Društvo ima svojo stran na WWW:

       <http://www.lugos.si/>


  Društvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se prijavite
  tako, da na naslov majordomo@lugos.si pošljete vrstico

       subscribe lugos-list


  v telesu sporočila.


  8.2.  Strežniki FTP

  Vzdrževan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
  strežnika LUGOS,

       <http://www.lugos.si/arhiv/>


  Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen z
  drugimi strežniki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi Severne
  Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).

       <ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/>


  Na strežniku ARNES se avtomatično zrcalita distribucija Debian in
  programje iz projekta GNU,

       <ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/>
       <ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>


  Strežnik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na Gimnaziji
  v Murski Soboti,

       <ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/>


  Študentski informacijski center je s pomočjo Zavoda za odprto družbo
  uredil strežnik FTP v Narodnem domu v Mariboru:

       <ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/>


  Distribucija Slackware se zrcali tudi na strežniku Fakultete za
  računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani,

       <ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/>


  Wowen Goods for Linux se zrcalijo na strežniku Laboratorija za
  robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:

       <http://robo.fe.uni-lj.si/woven/>


  Linux Documentation Project ter distribucija Debian se zrcalita na
  strežniku Centra za uporabno matematiko in teorijsko fiziko, Univerza
  v Mariboru:

       <http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/>
       <ftp://ftp.camtp.uni-mb.si/pub/linux/debian/>



  8.3.  Usenet

  Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava o sistemih
  Unix zbrana v skupini si.comp.os.unix (kjer pa razprava o Linuxu res
  predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima društvo LUGOS:
  si.org.lugos.


  8.4.  Zastopniki za Linux

  Agenda d.o.o., Lavričeva 3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni
  zastopnik podjetij Caldera, RedHat in SuSE v Sloveniji.

  CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh bolje
  založenih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel.  061/614548)
  ali Mantis (tel. 061/1685473).


  9.  O tem spisu

  Najnovejša izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu Linux
  Documentation Project dostopen tudi pri avtorju ter na domači strani
  Slovenskega društva uporabnikov Linuxa:

       <http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html>
       <http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html>


  Vse pripombe na ta spis so dobrodošle na naslov
  <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>, splošna vprašanja o Linuxu in
  poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo lugos-slo@lugos.si
  ali v si.comp.os.unix.


  9.1.  Opombe k drugi izdaji

  Druga izdaja je približno dvainpolkrat daljša od prve, ki je izšla
  konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
  stvari, ki jim moramo opraviti, če želimo usposobiti naše znake na
  konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na začetek.
  Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev
  locale predstavlja standarden način prilagoditve programov, zato je
  temu razdelku namenjena večja pozornost. V celoti so novi opisi
  prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarniških paketov WordPerfect,
  Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve nove izdaje
  urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je razširjen z domiselno
  alternativno različico tiskalniškega filtra; dodatno sta omenjena
  ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda tudi razdelek o Linuxu v
  Sloveniji. In morda še kaj, kar sem pozabil.

  Če je prva izdaja predstavljala nekakšne zbrane in urejene zapiske o
  problemih, s katerimi sem se sam srečeval, se zdaj nekoliko bolje
  zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
  programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
  Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih rešitev nisem
  preizkušal; zaupam pač izkušnjam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
  navedel in lahko stopite v stik z njimi.


  9.2.  Zahvala

  Če bralka ali bralec nista tega že sama uganila, je čas, da priznam
  sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
  se naučil iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
  ``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
  internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
  koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev, Polska strona
  ogonkowa, ter Slovenščina in računalniki Aleša Koširja. Prvi spis je
  spisala skupina avtorjev, občasno ga objavijo v cz.comp.linux,
  zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na Češkem in Slovaškem; drugo
  najdete na http://www.agh.edu.pl/ogonki/; stran vzdržuje Jarosław
  Strzałkowski. ``Slovenščino in računalnike'' najdete na
  http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/.

  Z namigi in nasveti so mi pomagali še (v abecednem vrstnem redu):
  Gorazd Božič <gorazd.bozic@arnes.si>, Aleš Časar <casar@uni-mb.si>,
  Tomaž Erjavec <tomaz.erjavec@ijs.si>, Matjaž Godec <gody@elgo.si>,
  Andraž Hvalica <Andraz.Hvalica@amis.net>, Andrej Komelj
  <andrej.komelj@guest.arnes.si>, Aleš Košir <ales.kosir@hermes.si>,
  Metod Koželj <metod.kozelj@rzs-hm.si>, Renato Lukač <renato@s-
  gms.ms.edus.si>, Roman Maurer <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>, Jaka Mele
  <jack@ro.zrsss.si>, Borut Mrak <borutm@bigfoot.com>, Rok Papež
  <rok.papez@kiss.uni-lj.si>, Boris Požar <boris.pozar@guest.arnes.si>,
  Marko Samastur <marko.samastur@fmf.uni-lj.si>, Robert Susič
  <robert.susic@ijs.si>, Alen Šalamun <alen.salamun@medinet.si>, Matjaž
  Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, in Leon Žlajpah
  <leon.zlajpah@ijs.si> Vsem hvala. Vsem po nemarnosti izpuščenim se
  opravičujem; poskusil bom popraviti do naslednje izdaje.


  9.3.  Vprašanja

  9.3.1.  Se pravi Slovenian ali Slovene?

  Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
  s tega področja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja res deljena.
  Slovnično je pravilno eno ali drugo, odločitev za eno ali drugo
  varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz zgodovinskih
  razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do nadaljnjega tudi
  ostalo.


  9.3.2.  Naši znaki v tem spisu

  Cel spis govori o tem, kako pridemo do naših znakov, sam jih pa nima.
  Kako to?

  Kovačeva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
  uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin 1.
  Cees de Groot, vzdrževalec paketa SGML-Tools, kot tudi Tim Bynum,
  urednik zbirke HOWTO, se težave zavedata. Pisec teh vrstic v upanju na
  boljše čase piše v Latin-2; preden pošlje material uredniku, pa poreže
  kljukice nad šumevci. Za domačo rabo pa lahko malo pogoljufamo in
  paketu sgmltools lažemo, da so osembitni znaki kodirani po Latin 1:
  pri pretvorbi v navadno besedilo je tako ali tako vseeno, pri
  pretvorbi v HTML moramo dodati vrstico <META> z definicijo
  uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi v LaTeX pa morebiti še malo
  telovaditi s sed.


  9.4.  Uporaba in razširjanje

  Copyright (c) 1996,1999 Primož Peterlin
  <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Ta spis lahko razširjate pod
  pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi na naslovu
  http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. Spisa ni dovoljeno
  razširjati v spremenjeni obliki brez privolitve avtorja.

  Informacije v tem spisu so podane v veri, da so točne in koristne,
  vendar pa brez kakršnegakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
  vključno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
  trženje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izključno na lastno
  odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakršnekoli škodo, posredno ali
  neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.


  9.5.  Note to English readers

  Copyright (c) 1996,1999 by Primož Peterlin
  <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. This document may be
  distributed under the terms set forth in the LDP license at
  http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. This document may not be
  distributed in modified form without consent of the author.

  The information in this document is provided in belief of being
  accurate and useful, however without any warranty, expressed or
  implied, including, but not limited to, the implied warranties of
  merchantability or fitness for a particular purpose. The entire risk
  of using the information goes with the user. The author can not be
  liable for any possible damage, direct or indirect, arising from the
  use of information provided in this document.