2. Kaj je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?

teTeX je izvedba TeXa za sisteme z operacijskim sistemom Unix. Je izdelek Thomasa Esserja, <te@informatik.uni-hannover.de>. V izdaji teTeXa za Linux tečejo samo izvršilni programi pod Linuxom, pisave pa so podane v obliki, uporabni pod sistemom teTeX za Linux. (Razdelki o namestitvi teTeXa se osredotočajo na različico Linuxa za i386. Za namestitev teTeXa na MkLinux ali Linux/Alpha naj bi zadostovala le zamenjava ustreznega arhiva binarnih programov med namestitvijo.) Ostanek kode, TeX in sam LaTeX, je prenosljiv med zelo različnimi stroji.

Poleg izvršilnih programov distribucija vključuje popoln paket TeXa in LaTeXa, metafont in njegovo izvorno kodo, bibtex(1), makeindex(1), in vso dokumentacijo ... več kot 4 megabyte jo je. Dokumentacija pokriva vse, kar morate vedeti kot začetnik. Torej le namestite vse dokumente. Ne le zato, ker bi jih hoteli vse prebrati, pač pa tudi zato, ker dokumenti že sami ponujajo veliko primerov ,,žive`` kode za TeX in LaTeX.

V primerjavi z drugimi izvedbami TeXa je namestitev teTeXa skoraj trivialna, tudi brez posebnih distribucijskih paketov za Linux, če ne štejete napora, potrebnega za prenos distribucij prek FTP ali vstavljanja in odstranjevanja na desetine distribucijskih disket. Če imate CD-ROM z distribucijo teTeXa, je potrebno še manj napora, da ga dobite in namestite.

TeX je stavni sistem, ki ga je razvil profesor Donald Knuth z univerze Stanford University. To je nizko-nivojski stavni jezik, ki omogoča delovanje visoko-nivojskih paketov kot je LaTeX. LaTeX je v bistvu le skupek makro ukazov v TeXu, ki poskrbi za udoben, vnaprej določen format dokumentov za končne uporabnike. Če so vam všeč formati, ki jih ponuja LaTeX, se vam morda ne bo treba nikoli naučiti programiranja v surovem TeXu. Razlika med tema dvema jezikoma je kot razlika med zbirnikom in C-jem. Lahko imate hitrost in prožnost TeXa, ali udobnost LaTeXa. Kar nas privede do naslednjega odgovora.

Odgovor: Zamešali ste vrstni red! Hočem vedeti, kaj natančno moram dobiti, če želim na svojem sistemu imeti TeX!

Pomembno je, da si zapomnite, da TeX ureja le stavni del priprave dokumentov. Izdelava izhoda s TeXom je kot prevajanje izvorne kode v objektno kodo, ki se mora še vedno povezati. Vhodno datoteko pripravite s tekstovnim urejevalnikom -- kar večina ljudi pojmuje za ,,urejanje besedil`` -- in stavite dokument z vhodne datoteke s TeXom, da dobite, od izpisovalne naprave neodvisno, izhodno datoteko, imenovano datoteko .dvi.

Potrebujete tudi izhodne gonilnike za vaš tiskalnik in grafični zaslon. Ti izhodni gonilniki prevedejo TeXovo izhod v datoteki .dvi tako, da se prikaže na vašem zaslonu ali papirju. To programje je splošno znano kot ,,dviware``. Na primer, TeX vpiše le zahtevo po določenih znakih. Delo prevajalnika izhoda .dvi pa je poiskati pravo pisavo za izpisovalno napravo, če je to potrebno, ne glede na to, ali je to zaslon ali tiskalnik. Ta dodatni korak se vam morda zdi nepotrebno kompliciranje, a abstrakcija omogoča dokumentom enak prikaz na različnih napravah brez spreminjanja originalnega dokumenta.

Pravzaprav, velik delež kompleksnosti TeXa, in torej tudi LaTeXa, izhaja iz njegove izvedbe različnih znakovnih sistemov in načinov, kako so te pisave določene. Velik napredek LaTeXa 2e glede na njegove prednike je način, na katerega uporabnik določa pisave, bivša Nova shema za izbiro pisav (angl. NFSS, New Font Selection Scheme). (Glejte razdelka ,,Znaki in znakovni stili`` in ,,Uporaba postscriptnih znakov``.)

V distribuciji teTeXa je priloženo približno ducat standardnih pisav, kar je povsem dovolj za vaš začetek. Priložene so tudi datoteke .tmf (TeX Font Metric) z opisi razsežnosti znakov v naboru. Če potrebujete dodatne pisave, preprosto namestite izvorne datoteke za metafont. Pripomočki teTeXa za .dvi bodo samodejno poklicali metafont in spotoma naredili znake družine Computer Modern, ki jih potrebujete.

Mimogrede, črke besede ,,TeX`` so grške, tau-epsilon-hi. Ne gre za bratovščino, kakršne so v navadi po ameriških srednjih šolah, pač pa za koren grške besede tehne, ki pomeni umetnost in/ali znanost. ,,TeX`` se izgovarja ,,Teh``. Profesor Knuth v knjigi The TeXBook (glejte spodaj) pravi, da se TeX izgovarja tako, da se rima z ,,yecch`` in še: ,,Če se postavite pred monitor in pravilno izgovorite ,TeX`, se bo ekran orosil.``

Ko pišete besedo ,,TeX`` na znakovnih napravah, vedno uporabljajte standardno kapitalizacijo, ali makro ukaz \TeX{} pri stavljenju. Tako se TeX razlikuje od drugih stavnih sistemov.

Ko že govorimo o tipkanju, vsi urejevalniki besedil, ki delajo v Linuxu -- nvi(1), jed(1), joe(1), jove(1), vi(1), vim(1), stevie(1), emacs(1), microemacs -- lahko naredijo vhodno datoteko za TeX, če le urejevalnik bere in piše navaden tekst po kodi ASCII (še bolje pa, če lahko bere in piše po kodi ISO 8859-2). Moja osebna izbira je GNU-jeva različica urejevalnika emacs(1). Za to obstaja več razlogov:

• Zaradi Emacsovih načinov TeX in LaTeX je posebna, samostojna, ukazna lupina za TeX napotrebna.
• Emacs zna samodejno vstaviti TeXovske ,,narekovaje``, za razliko od običajnih v ASCII.
• Emacs ima integrirano podporo za texinfo in makeinfo, hipertekstovni dokumentacijski sistem.
• Emacs je široko podprt. Različica 19.34, na primer, je vključena v vse večje Linuxove distribucije.
• Emacs naredi vse, razen tega, da vam zjutraj namaže kruh z maslom.
• Emacs je prost.

Zbrati je treba veliko programja. Med tem se začnite ,,učiti`` TeXa in LaTeXa. Pomnite, da sta bila teTeX in paket pisav načrtovana kot dve ločeni enoti: izvršilni program teTeX in skripte za ukazne lupine, kot se razširjajo z Linuxom, so bili zgrajeni posebej za ta sistem, toda distribucije pisav CM, EC, American Mathematical Society, ali druge, delujejo na veliko različnih platformah. Med zbiranjem datotek, ki jih potrebujete, lahko nareditev nekaj premora, da poiščete nekaj dokumentacije, ki jo boste potrebovali.

2.1 Viri nadaljnih informacij

Na Internetu ali pri komercialnih založbah obstaja veliko uporabniških priročnikov. Glede na število omemb, ki jih dobijo v Usenetovi novičarski skupini news:comp.text.tex so najbolj uporabna -- in dokončna -- komercialno dostopna besedila za začetnike:

• Leslie Lamport: LaTeX: A Document Preparation System, 272 strani. Če nameravate uporabljati LaTeX namesto surovega TeXa (kar vam močno priporočamo), bo to nepreklicno vaša referenca.
• Če morate uporabljati surovi TeX (plain TeX), je vaša definitivna referenca knjiga Donalda Knutha The TeXBook, 483 strani. Potrebovali jo boste tudi, če načrtujete izdelavo kakšnega resnega razreda, paketa ali pisanja makro ukazov za LaTeX.
• The LaTeX Companion, avtorji: Michel Goosens, Frank Mittelbach in Alexander Samarin, 530 strani, je bolj napredna od zgoraj omenjene Lamportove. Če se prvič srečujete s TeXom ali LaTeXom, se boste morda čutili izgubljene. (Jaz sem se.) Vendar, ko morate dodajati razširitvene pakete kot PSNFSS (Glejte razdelek ,,Uporaba postscriptnih znakov``), ali bibtex(1), program za indeksirano bibliografijo, je ta knjiga ena najbolj cenjenih na tržišču.

Na vašem najbližjem mestu CTAN lahko zastonj dobite naslednje dokumente v angleščini:

• Tobias Oetiker, Hubert Partl, Irene Hyna in Elisabeth Schlegl: The Not So Short Introduction to LaTeX2e, 69 strani. Ta čudoviti dokument najdete na naslovu CTAN/packages/TeX/info/lshort/*. Lahko dobite postscriptno ali .dvi različico dokumenta, pripravljeno na izpis, ali pravi dokument za LaTeX. Obstaja tudi nemška različica: lkurz.*. Pred zbiranjem dokumentacije preberite datoteko README!
• A Gentle Introduction to TeX: A Manual for Self-Study, Michael Doob, 91 strani. Ta dokument najdete na naslovu CTAN:packages/TeX/info/gentle.tex. Tu zveste vse najnujnejše, a manj stvari kot v njegovem LaTeXovem sorodniku, zgoraj. Vendar vas bo pripeljal na isto mesto kot priročniki za LaTeX. Če morate za vaše dokumente uporabljati navaden TeX, vam bo ta dokument razjasnil veliko od kompleksnosti čistega TeXa in naredil njegovo uporabo skoraj preprosto.
• ,,IMPRINT: The Newsletter of Digital Typography``, urednik: Robert Kiesling. Zavedam se, da je to VSILJIVA in NESRAMNA samo-promocija. Vendar naj bi vseeno vedeli, da je IMPRINT prost, v ASCII kodiran, časopis, dostopen po e-pošti. IMPRINT se prikaže približno enkrat mesečno in pokriva širok razpon urejanja besedil in digitalnih slik, na začetniški in napredni stopnji. Veliko obdelanih tem ima posredno ali neposredno opraviti s TeXiranjem. Poudarek je na izdelavi industrijsko-standardnega stavljenega in tiskanega materiala. Na IMPRINT se naročite s kratkim, človeško berljivim, sporočilom zame na naslov imprint@macline.com.
• The LaTeX Catalogue je podatkovna baza dostopnih LaTeXovih paketov v formatu za program bibtex(1), ki jo zbira in ureja Graham Williams. Vključena je v teTeX in najnovejše verzije so dostopne na svetovnem spletu. Potrebujete paket, ki tiska okvirje ali dela opombe na robu? Tukaj boste našli ime in mesto ustreznega paketa. The LaTeX Catalogue je lociran v vaši lokalni teTeXovi knjižnici v imeniku teTeX/texmf/doc/Catalog in na spletnem naslovu http://cbr.dit.csiro.au/~gjw. Glejte razdelek ,,LaTeXovi razširitveni paketi in drugi viri`` za nadaljne podrobnosti o LaTeXovih paketih.
• Priročnik za Ghostscript avtorja Thomasa Merza, ki je dodatek o Ghostscriptu v njegovi knjigi PostScript & Acrobat/PDF: Applications, Troubleshooting, and Cross-Platform Publishing. Dobite jo na domači strani Ghostscripta (glejte razdelek ,,Ghosctscript V. 5.03``, ali z Merzove domače strani na http://www.muc.de/~tm/.

Seveda obstajajo še drugi vodniki za uporabo TeXa in LaTeXa. Pokrivajo različne poglede in različne teh sistemov z različnimi stopnjami zahtevnosti. Viri, ki jih citiram zgoraj so najizčrpenjši, kar jih je v mojem dosegu, in ciljajo na začetnike (ali skoraj začetnike).

Če vam gre resnično za nohte, lahko v najbližji papirnici kupite spenjalnik listov in papir, na katerega potem natisnete omenjene priročnike. Zelo čuden pojav pri tehnični dokumentaciji je, da je bolj uporabna, če je natisnjena.

Opazili pa boste, da so viri, omenjeni zgoraj, neodvisni od strojne opreme. Ne bodo vam povedali, kako uporabljati ravno teTeX. Večina od njih se, pravzaprav, v teh zadevah sklicuje na nekakšen mistični ,,Lokalni vodnik``. Ta, in več dokumentov, ki pridejo poleg teTeXa, skupaj predstavljajo malo-manj-mističen ,,Lokalni vodnik`` za namestitev in delovanje teTeXa na Linuxu.

Slovenski viri informacij

V slovenščini obstajata (kolikor je znano prevajalcu) dve knjigi o (La)TeXu. Čeprav ne pokrivata novega LaTeXa 2e, vam lahko (sploh prva) služita kot zelo dober uvod v svet TeXa. Ti dve knjigi sta

• Vladimir Batagelj in Bojan Golli: Povabilo v TeX, LaTeX, BibTeX, PiCTeX, DMFA & ZRSŠ, 1990
• Marko Razpet: Sedi in piši z LaTeXom, DMFA.

Slovenski uporabniki (La)TeXa so združeni v neformalno združenje TeXCeH. Obiščite njegovo domačo stran na spletnem naslovu http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm za več podatkov o njegovem delovanju. Dostopni so, na primer, slovenski delilni vzorci za (La)TeX.

Nekaj podatkov o lokalizaciji TeXa lahko dobite tudi v Slovenian HOWTO Primoža Peterlina, http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html, ali v novičarski skupini news://news.reproms.si/bbs.fido38.tex.