Linux je jedro operacijskega sistema, ki je podoben in se obnaša vsaj tako dobro ali boljše kot slavni operacijski sistem UNIX podjetja AT&T Bell Labs. Linus Torvalds in ohlapno povezana skupina prostovoljcev-hekerjev s celega Interneta so napisali (in še pišejo) Linux iz nič. Ima vse lastnosti sodobnega, dozorelega operacijskega sistema: pravo večopravilnost, navidezni pomnilnik, delitev programskih knjižnic, nalaganje na zahtevo, deljene izvedljive programe tipa copy-on-write, pravilno upravljanje pomnilnika in omrežno podporo TCP/IP.
Večina ljudi pa se z izrazom ,,Linux`` sklicuje na zbirko jedra operacijskega sistema, sistemsko programje in uporabniške programe, zato bomo besedo ,,Linux`` v tem spisu uporabljali tudi v tem kontekstu.
Linux je prvotno tekel le na osebnih računalnikih s procesorji 386/486/586, kjer je za svoje potrebe uporabljal strojne posebnosti procesorske družine 386 (segmente TSS in druge). Dandanes obstaja mnogo prenosov Linuxa na druge arhitekture. (Glejte razdelek ,,Na katere procesorje je še prenesen?``.)
Za več podrobnosti glejte Informativni letak za Linux. (Glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.)
Jedro Linuxa je distribuirano pod pogoji licence GNU General Public Licence. (Glejte razdelek ,,Je Linux v javni lasti? Pravno zaščiten?``.)
Obstaja tudi zgodovinski arhiv vseh različic jedra Linuxa, dostopen na http://ps.cus.umist.ac.uk/~rhw/kernel.versions.html.
Zaenkrat je bil zaradi leta 2000 osvežen cel kup paketov RPM za Red Hat Linux. Podrobnosti in nadgradnje so na http://www.redhat.com/support/errata/rh61-errata-bugfixes.html.
Obstaja veliko različnih distribucij Linuxa. V knjigi Matthewa Welsha Installation and Getting Started (IGS) boste našli podatke o posameznih pomembnejših distribucijah in opise namestitev. Izvirnik dobite na domači strani Dokumentacijskega projekta za Linux, http://www.linuxdoc.org/, slovenski prevod pa na http://www.lugos.si/delo/slo/LIGS-sl/.
Nekatere informacije v IGS so že malce stare. Novejša navodila za prvo namestitev Linuxa so na domači strani LDP v spisu Installation HOWTO. Preveden je tudi v slovenščino, najdete ga na http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Installation-HOWTO-sl.html.
V ZDA in po svetu so se v zadnjega pol leta začele pojavljati na policah mnogih knjigarn in računalniških trgovin komercialne distribucije Linuxa in tudi nekateri prodajalci strojne opreme zdaj opremljajo sisteme s prednameščenim Linuxom.
Zelo podroben namestitveni vodnik je objavljen na naslovu http://heather.cs.ucdavis.edu/~matloff/linux.html.
Večina distribucij je dostopna po anonimnem FTP-ju z različnih arhivnih mest za Linux. Glejte razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``. Obstaja tudi veliko drugih distribucij, ki niso razširjane tako globalno, pač pa zadoščajo posebnim lokalnim in nacionalnim potrebam.
Linux podpira prevajalnik za C++ GCC, urejevalnik Emacs, grafično okolje X-Windows, vse standardne pripomočke Unixa, omrežni protokol TCP/IP (vključno s SLIP in PPP) in na stotine programov, ki so jih ljudje zanj prevedli ali prenesli od drugje.
Obstaja emulacija DOS-a, imenovana DOSEMU. Zadnja stabilna različica je 0.98.3. Arhivi za FTP so na ftp://ftp.dosemu.org/dosemu/. Spletna stran je http://www.dosemu.org/.
Emulator lahko poganja operacijski sistem DOS in nekatere (a ne vseh)
aplikacije za DOS. V datoteki README preberite, katero
verzijo programa dosemu morate dobiti. Glejte tudi datoteko
DOSEMU-HOWTO (trenutno je rahlo zastarela in ne pokriva
zadnje različice programa), ki jo dobite v imeniku
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.
Veliko dela so razvijalci porabili tudi za emulator programov, ki tečejo pod Microsoft Windows. (Glejte razdelek ,,Ali lahko pod Linuxom poganjam programe za Microsoft Windows?``.)
Med prevajanjem jedra lahko vključite emulacijsko kodo iBCS2 (Intel Binary Compatibility Standard) za izvedljive datoteke tipov SVR4 ELF in SVR3.2 COFF. Glejte informacije na naslovu ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/BETA/ibcs2/README.
Nekatera podjetja imajo na voljo komercialno programje, vključno z Motifom, WordPerfectom in Framemakerjem. Dostopnost teh programov pogosto objavljajo v comp.os.linux.announce, poskusite pobrskati po arhivih. (Glejte razdelek ,,Ali se novičarske skupine kje arhivirajo?``.)
Za preizkus Linuxa potrebujete 386, 486 ali 586 z vsaj 2 MB RAM-a in disketno enoto. Če hočete početi karkoli uporabnega, boste potrebovali več pomnilnika in diskovnega prostora, glejte razdelek ,,Koliko pomnilnika potrebuje Linux?``.
Vodili VESA Local Bus in PCI sta podprti.
MCA (IBM-ovo vodilo) in trdi diski ESDI so večinoma podprti. Dodatne informacije o vodilu MCA in tem, katere kartice podpira Linux, najdete na spletni strani Micro Channel Linux, http://www.dgmicro.com/mca/. Glejte tudi razdelek ,,Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?``.
Linux teče na večini današnjih prenosnikov, tudi s spodobnimi okni X. Poglejte še ,,Kako vem, če lahko moj notesnik poganja Linux?``. Podrobnosti o tem, katere PC-je, video kartice, diskovne krmilnike itd. natanko podpira Linux, najdete v informativnem letaku INFO-SHEET in spisu Hardware-HOWTO. (Glejte ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.)
Obstaja prenos Linuxa na 8086, znan kot Embeddable Linux Kernel Subset (ELKS). To je 16-bitna podmnožica jedra za Linux, ki se bo v glavnem uporabljala za zaprte sisteme. Za več informacij glejte http://www.linux.org.uk/Linux8086.html. Linux ne bo nikoli tekel povsem gladko na 8086 ali 80286, saj potrebuje preklapljanje opravil in pomnilniško upravljanje, ki ga ta dva procesorja nimata.
Linux podpira multiprocesorsko zasnovo Intel MP. Glejte datoteko
Documentation/smp.tex v distribuciji izvorne kode jedra
Linuxa.
Glejte vprašanje spodaj za (verjetno nepopoln) spisek strojnih platform, na katerih lahko teče Linux.
Precej popoln seznam prenosov Linuxa je na spletnih naslovih http://www.ctv.es/USERS/xose/linux/linux_ports.html in http://www.linuxhq.com/dist-index.html.
V teku je projekt prenosa Linuxa na sisteme s procesorji serije 68000, kot so Amige in Atariji. Pogosto zastavljena vprašanja (PZV) o tej temi (Linux/m68K FAQ) so na naslovu http://www.clark.net/pub/lawrencc/linux/faq/faq.html. URL domače strani projekta Linux/m68k je http://www.linux-m68k.org/.
Obstaja prenos Jesa Sorensena na m68k za računalnike Amiga, ki se nahaja na ftp://sunsite.auc.dk/pub/os/linux/680x0/redhat/. Namestitvena PZV za ta paket je zbral Ron Flory in so dostopna z http://www.feist.com/~rjflory/linux/rh/.
Obstaja tudi poštna lista linux-680x0. (Glejte razdelek ,,Katere poštne liste obstajajo?``.)
Projekt Linux-m68k je imel včasih mesto za FTP na naslovu ftp://ftp.phil.uni-sb.de/pub/atari/linux-68k, mogoče pa je, da ga ni več.
Debian GNU/Linux prenašajo na računalnike Alpha, Sparc, PowerPC, in ARM. Za vse te platforme obstajajo posebni elektronski spiski. Glejte spletno stran http://www.debian.org/MailingLists/subscribe.
Pred kratkim se je preselila ena od strani projekta Linux PPC. Njen naslov je http://www.linuxppc.org, naslov datotečnega arhiva pa ftp://ftp.linuxppc.org/linuxppc/.
Podporna stran za Linux-PPC je na naslovu http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/. Tu boste našli jedro sistema Linux.
Apple podpira razvijanje MkLinux-a za Power Mac-e. MkLinux temelji na OSF in mikrojedru Mach. Glejte http://www.mklinux.apple.com/.
Dve strani za prenos Linuxa na računalnike iMac sta na http://w3.one.net/~johnb/imaclinux/ in http://www.imaclinux.net:8080/content/index.html
Na naslovu
http://www.azstarnet.com/~axplinux/ je prenos
Linuxa na 64-bitne DEC Alpha/AXP. O tem se govori na poštni listi na
vger.rutgers.edu. (Glejte razdelek
,,Katere poštne liste obstajajo?``.)
Ralf Baechle razvija prenos na računalnike MIPS, prvotno na R4600 na sistemih Deskstation Tyne. Arhiva za Linux-MIPS sta ftp://ftp.fnet.fr/linux-mips in ftp://ftp.linux.sgi.com/pub/mips-linux. Zainteresirani lahko pošljejo svoja vprašanja in ponudbe pomoči na < linux@waldorf-gmbh.de>.
Obstaja (ali pa vsaj je obstajal) tudi kanal MIPS na poštnem strežniku Linux Activists in poštna lista linux-mips. (Glejte ,,Katere poštne liste obstajajo?``.)
Trenutno potekata dva prenosa Linuxa na procesorsko družino ARM, eden od njiju je za ARM3 kot v računalniku Acorn A5000 in vključuje V/I gonilnike za 82710/11 kot se spodobi. Drugi je za ARM610 v Acorn RISC PC. Prenos Risc PC je trenutno v začetni ali srednji fazi, saj je potrebno ponovno napisati večino kode za upravljanje pomnilnika. Prenos na A5000 je v zaključenem beta testiranju, kmalu bo izšla uradna izdaja.
Več novejših informacij zvete v novičarski skupini comp.sys.acorn.misc, PZV najdete na http://www.arm.uk.linux.org/.
Projekt Linux SPARC je trenutno zelo vroč. Obstajajo PZV, dostopna s spletne strani Jima Minthe: Linux for SPARC Processors, http://www.geog.ubc.ca/sparclinux.html. Arhivi SPARC/Linux so na ftp://vger.rutgers.edu/pub/linux/Sparc.
Domača stran prenosa na UltraSPARC (,,UltraPenguin``) je na http://sunsite.mff.cuni.cz/linux/ultrapenguin-1.0/.
Obstaja tudi prenos (imenovan ,,Hardhat``) na stroje SGI/Indy. URL je http://www.linux.sgi.com/.
Kakšnih 10 MB za povsem minimalno namestitev, namenjeno le preizkusu Linuxu in ničemur drugemu.
Namestitev, ki vsebuje grafični sistem X lahko spravite v 80 MB. Namestitev skoraj vseh datotek distribucije Debian GNU/Linux zavzame okoli 500 MB do 1 GB, vključno z izvorno kodo jedra, nekaj prostora za uporabniške datoteke in področji za spool.
Za namestitev komercialne distribucije Linuxa, ki ima namizno okolje z grafičnim uporabniškim vmesnikom (GUI), komercialnim urejevalnikom besedila in pisarniškim paketom, potrebujete približno dodatno 1 GB prostora.
Vsaj 4 MB, a potem boste morali uporabiti posebne namestitvene postopke, dokler ne boste imeli nameščenega izmenjalnega področja (swap) na disku. Linux lahko teče udobno s 4 MB RAM-a, čeprav bodo programi za X-windows tekli počasneje, ker se bodo morali začasno shraniti iz pomnilnika na disk.
Nekatere novejše aplikacije, npr. poznejše različice brkljalnika Netscape, potrebujejo 64 MB fizičnega pomnilnika.
Obstaja tudi distribucija ,,Small Linux``, ki teče na strojih z 2 MB RAM-a. Poglejte v razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``.
Veliko ljudi vprašuje, kako naj naslavljajo več kot 64 MB pomnilnika,
kar je privzeta zgornja meja. V datoteko lilo.conf dodajte
vrstico:
append="mem=XXM"
Tu je ,,XX`` količina pomnilnika v megabytih, na primer
,,128M``. Podrobnosti boste našli v referenčnem priročniku
programa lilo (man lilo).
Trenutno ne preveč. Na naslovu http://peloncho.fis.ucm.es/~inaky/uusbd-www/ je spletna stran, posvečena tej temi. Preberite tudi razdelek ,,Kje na svetovnem spletu lahko najdem zadeve za Linux?``.
Blagovna znamka ,,Linux`` je last Linusa Torvaldsa. Ker je jedro zaščitil z GNU-jevsko splošno licenco GNU General Public License, ga lahko prosto kopirate, spreminjate in razširjate, ne smete pa postavljati dodatnih omejitev za nadaljnje razširjanje, pa tudi izvorno kodo, vključno z izvorno kodo vaših sprememb, morate narediti dostopno.
GNU GPL ni isto kot javna last (public domain). Podrobnosti najdete v Copyright FAQ, ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers/law/copyright.
Vse podrobnosti so v datoteki
COPYING, ki pride poleg
izvorne kode jedra Linuxa (verjetno jo imate v imeniku
/usr/src/linux).
Licence pripomočkov in programov, ki pridejo z namestitvijo, so lahko različne. Večina kode je nastala pod projektom GNU (Free Software Foundation), in je tudi pod GPL.
Morebitne razprave o GPL sodijo v
gnu.misc.discuss in ne morebiti v skupine hierarhije
comp.os.linux.*.
Za druga pravna vprašanja berite razdelek ,,Kje so razložena pravna vprašanja Linuxa?``.
Uradno ne, dokler ne opravi potrditvenih preizkusov skupine Open Group in ne podpira določenih API-jev. Tudi med komercialnimi operacijskimi sistemi je le malo tistih, ki zadoščajo preizkusom Open Group. Za več informacij poglejte na http://www.unix-systems.org/what_is_unix.html.
[Bob Friesenhahn]